Zalokarjeva o tragediji v Gradcu: Spet se bomo spraševali, zakaj nihče ni opazil

Po tragičnem streljanju v Gradcu smo se pogovarjali z dr. Leonido Zalokar, strokovnjakinjo za delo z nasilnimi in težavnimi otroki, ki pojasnjuje, kaj se skriva za takšnimi grozljivimi dejanji.

»Ko sem slišala za ta dogodek, sem bila povsem šokirana, saj sem najprej razumela, da se je to zgodilo pri nas, na Štajerskem. V takšnih trenutkih je težko razumeti, kaj se je zgodilo in zakaj je fant storil to dejanje. Teh informacij še nimamo, zato primera ne moremo točno komentirati,« pravi Zalokarjeva.

Tragedija v Gradcu: V stanovanju storilca Arturja A. odkrili poslovilno pismo

V vzgojnem zavodu, kjer deluje, imajo registrirano specializirano zunajbolnišnično zdravstveno dejavnost, saj obravnavajo populacijo otrok, ki jih zdravstvo in sociala pogosto ne zmoreta obvladati zaradi njihovega nasilnega vedenja, upravičeno se jih tudi bojijo.

»S časom se bo razkrilo, kaj je bil vzrok za to dejanje, in spet se bomo spraševali, zakaj nihče ni opazil in ukrepal prej. Skoraj sem prepričana, da se bo izkazalo, da je bilo opozorilnih znakov veliko, le kot družba ne vemo ali pa nočemo vedeti, kaj s takšnimi otroki narediti.«

Zalokarjeva pri tem opozarja, da se pri nasilnih otrocih prevečkrat napačno navaja, da so pravzaprav sami žrtve in da je njihovo vedenje posledica nasilja nad njimi; povsem pa se spregleda ali noče opaziti prisotnosti raznovrstne psihopatologije, brezčutnosti in odtujenosti v družinah, ki so vseeno dovolj očitne.

»Poznamo zgodbe o družinah, kjer so osebnostne motnje ipd. prisotne v že več generacijah. Otroci v takšnih okoljih kažejo znake brezčutnosti in čustvene otopelosti. Iskali so pomoč, a žal se ni zgodilo nič dovolj učinkovitega, saj ni bilo poguma ali pravih argumentov za ukrepanje,« poudarja Zalokarjeva.

Po poročanju avstrijskih medijev je v bolnišnicah vsaj 28 ranjenih, od tega so najmanj štirje v kritičnem stanju. Žrtev je menda že deset. FOTO: Erwin Scheriau/AFP

»Vemo, kaj otroku škoduje, vendar vseeno dopuščamo, da se take družinske prakse nadaljujejo. Študije iz tujine kažejo, da je brezčutno starševstvo eden od pomembnih okoljskih dejavnikov tveganja za razvoj brezčutnih in nasilnih vedenj pri otrocih. V takšnih družinah se možgani otrok razvijajo drugače, kar preprečuje razvoj vesti, morale in etike,« pojasnjuje.

Po njenih besedah so brezčutni starši pogosto sami produkt prejšnjih generacij, kjer je prevladovala med drugim lahko tudi permisivna vzgoja. »Nasilni otroci niso vedno posledica fizičnega nasilja, temveč tudi posledica napačne vzgoje in pomanjkanja čustvene podpore. Zato je nujno, da družba in sistem vzameta starševstvo pod drobnogled, zlasti način vzgoje, in uvedeta sankcije proti staršem, ki otrokom škodujejo,« opozarja.

Srbija je v primeru Koste ravnala povsem v duhu odgovornosti in družbo zavarovala pred nadaljnjo rušilnostjo tako otroka kot njegovih staršev, medtem ko se v Sloveniji še vedno sprašujemo, kakšen sistem podpore imamo tako za otroke, kot je Kosta iz Srbije ali fant iz Gradca, kot za njihove starše. »Pravosodje, kriminologija, sociala, zdravstvo in predvsem vlada morajo skupaj odgovoriti, kako pravočasno prepoznati in ukrepati, da preprečimo takšne tragedije,« zaključuje dr. Leonida Zalokar.

Perko: Če ni hiarhije, nastane kaos

Psiholog dr. Andrej Perko je sicer že pred časom opozoril, da se strelski pohod, kot smo mu bili priča zdaj v Gradcu in pred časom v Beogradu, lahko zgodi tudi pri nas. Slovenija je po njegovih besedah del širšega zahodnega vzgojnega modela, ki otrokom dopušča preveč svobode in premalo odgovornosti. Ko ni jasnih meja, ko družba odvrača od avtoritativne vzgoje, otroci odraščajo brez moralnega kompasa.

Opozoril je tudi na vpliv psihoaktivnih snovi, predvsem močno koncentrirane marihuane, ki je danes veliko nevarnejša kot nekoč in lahko prispeva k agresivnemu vedenju. Primer sedmošolca, ki je zaradi slabe ocene prijel za orožje in streljal na sošolce, Perko vidi kot logično posledico vzgoje brez omejitev. Prepričan je, da se družba razvija v patološko smer, zato lahko v prihodnosti pričakujemo več takšnih tragičnih dogodkov, če ne spremenimo odnosa do vzgoje, odgovornosti in varnosti v šolah.