Zastoj

Besedo zastoj povezujemo z nevšečnostmi, ki so posledica dejstva, da se je nekaj zataknilo in ne poteka, kot je bilo predvideno.

Beseda je v SSKJ2 v prvem pomenu razložena kot 'prenehanje premikanja naprej in ostajanje kje'.

V življenju se srečujemo z različnimi vrstami zastojev, med katerimi so nekateri lahko tudi usodni, kot je denimo srčni zastoj, in drugi, ki imajo lahko prav tako resne posledice, a vsaj na posameznika navadno ne vplivajo tako drastično, na primer gospodarski zastoj.

Ob pojavu toplejšega vremena se ob koncu tedna vse pogosteje omenjajo prometni zastoji, ki so še pogostejši v času dopustov, ko neredko poročajo o večurnih in večkilometrskih zastojih.

Če imajo običajni prometni zastoji navadno povsem konkreten razlog, denimo v obliki prometne nesreče ali del na cesti, pa poznamo tudi takšne, ki nastanejo brez objektivnega razloga in se imenujejo fantomski zastoji.

Prometni strokovnjaki pravijo, da so posledica neupoštevanja varnostne razdalje in agresivne vožnje. Gre torej za zanimiv paradoks, pri katerem vozniki s prehitro vožnjo povzročajo zastoje na cestah.

Zelo verjetno je, da se bomo v prihajajočih poletnih dneh znašli v kakšnem prometnem zastoju.

V tem primeru nam lahko pri spoprijemanju s težavo poleg upoštevanja cestnoprometnih predpisov pomagata le potrpežljivost in zavedanje, da so prometni zastoji po definiciji začasne narave in da so neprimerno manj usodni od tistih v medicini.

***

Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša), avtor: dr. Simon Atelšek.