Kekec pašteta. Že tisti znani logotip nas popelje v drug čas, čas, ko je bila pašteta – vsaj za otroke – ena sama, podobno kot smoki ter kokta in cedevita, z enim samim okusom, seveda. Zdaj so proizvajalci tudi pri teh precej dopolnili ponudbo in popačili nostalgično podobo v naših mislih, a še vedno nas kdaj zanese spomin na »tiste čase«. Prehranski strokovnjaki in Zveza potrošnikov Slovenije opozarjajo, da naj bo uživanje, zaradi zdravja, res bolj poredko.



Kekec pašteta še vedno – ne glede na to, da smo tisti, ki smo si jo spravili v spomin kot del železnega repertoarja predelanih živil iz časov nekdanje skupne države, že zdavnaj odrasli – nagovarja predvsem otroke. To pa je, kot je nedavno opozorila Zveza potrošnikov Slovenije, v neskladju s prehranskimi smernicami, oblikovanimi za zaščito otrok pred neprimernimi komercialnimi sporočili. Po njih naj otrok ne bi spodbujali k uživanju mesnih izdelkov, ki vsebujejo več kot 20 gramov maščob in 1,7 grama soli na 100 gramov izdelka. Pašteta z logom slovenskega pravljičnega in filmskega junaka pa ima kar 28 gramov maščobe na 100 gramov izdelka.



»Petletni deček z enim kosom belega kruha, namazanega s Kekec pašteto, zaužije 21 odstotkov zgornje meje priporočenega dnevnega vnosa nasičenih maščobnih kislin. Hkrati s tem obrokom že preseže svoje fiziološke dnevne potrebe po soli za 22 odstotkov,« so opozorili pri ZPS. Zato menijo, da omenjeni izdelek ne bi smel nagovarjati otrok, čeravno omenjene smernice, ki jih je ministrstvo za zdravje sprejelo v sodelovanju z NIJZ pred petimi leti, veljajo le za avdiovizualno oglaševanje živil v času otroških programov.

»Okolje, ki spodbuja pogosto uživanje večjih količin energijsko goste in hranilno revne hrane, je eden glavnih vzrokov naraščajočega trenda debelosti pri otrocih. Pri tem lahko izpostavimo oglaševanje živilskih izdelkov otrokom; to namreč vpliva na prehransko znanje, izbiro živil, prehranske navade in prehranski status otroka. Otroci so v tem pogledu zelo ranljiva populacija, saj so zaradi pomanjkanja znanja za kritično vrednotenje oglasnih sporočil lahka tarča oglaševalcev živilske industrije. Kot kaže primer pašete Kekec, je pomembno zavedanje, da čeprav je nek živilski izdelek opremljen s sličico priljubljenega junaka iz risanke, še ne pomeni, da je primeren za vsakodnevno prehrano otrok,« so poudarili pri ZPS.


 

Lahko jo naredimo tudi sami

Ne le omenjena pašteta, tudi druge, ki jih najdemo na trgovskih policah, pogosto vsebujejo veliko maščob (okoli 30 odstotkov), od katerih je precej nasičenih, soli in različnih aditivov, je opozorila tudi Živa Lavriša, raziskovalka pri Inštitutu za nutricionistiko.

»V znanstvenih raziskavah je bilo ugotovljeno, da visoki vnosi nasičenih maščob prispevajo k povečevanju holesterola v krvi, kar je pomembno tveganje za razvoj bolezni srca in ožilja. Prav takšne bolezni so najpogostejši vzrok smrti v razvitem svetu, tudi v Sloveniji,« je poudarila. Delež nasičenih maščobnih kislin v prehrani naj zato dosega največ tretjino vseh vnesenih maščob ali manj kot deset odstotkov dnevnega energijskega vnosa. Zelo problematična je tudi sol, in tovrstni izdelki je vsebujejo kar nekaj. »Če večkrat na dan uživamo izdelke z višjo vsebnostjo soli, se je nabere precej, to pa lahko sčasoma vodi v zdravstvene težave,« je pripomnila Živa Lavriša.



Pri omejitvah glede soli so prehranski strokovnjaki jasni: pri odraslih je varen vnos do pet gramov na dan. To pa je več kot dvakrat toliko, kolikor je v povprečju zaužijemo prebivalci Slovenije (11,8 grama). Pri otrocih je priporočen vnos tri grame, večina je zaužije pet gramov na dan. »Tako velik vnos soli vpliva na povišanje krvnega tlaka, kar zvišuje tveganje za nastanek srčne kapi in razvoj drugih srčno-žilnih bolezni,« je znova opozorila sogovornica. Največ soli zaužijemo prav s predpripravljenimi živili, s kruhom in pekovskimi izdelki, siri in predelanimi mesnimi izdelki. »Za manjši vnos soli je treba omejiti uživanje tovrstnih živil in izbirati manj slana, hkrati pa se izogibati dosoljevanju pri mizi.«

Če se že odločimo za uživanje živil, kot je pašteta, naj to ne bo vsak dan, ampak le občasno, glavnino naših obrokov naj sestavljajo nepredelana živila. Alternativno pašteto si lahko pripravimo tudi sami in uporabimo manj maščobe, bolj puste kose mesa ter dodamo različne začimbe in zelišča.
 

Drugi prekrški

Počitnice pogosto prinesejo s seboj kar nekaj prehranskih prekrškov, še posebej če nas prevzame nostalgija po nekdanjih sindikalnih počitnikovanjih v avtokampih. Pašteto pogosto namažemo na bel kruh, tu so še drugi namazi, salame, sladke pijače in alkohol pri odraslih.

​Koliko takšne pregrehe vplivajo na zdravstveno stanje prebivalstva? Vpliv prehrane se kaže predvsem na dolgi rok, je odgovorila raziskovalka z Inštituta za nutricionistiko. »Normalno je, da se ljudje sem in tja pregrešimo, denimo na kakšnih praznovanjih, za praznike in podobne posebne priložnosti. Vprašanje, ki si ga moramo zastaviti, je predvsem, kakšna je moja običajna vsakodnevna prehrana. Ali moje kosilo večkrat v tednu vključuje ocvrte jedi? Ali razen solate pri kosilu skoraj nikoli ne jem zelenjave? Ali uživam večinoma bel kruh, in to večkrat na dan? Večkrat na teden ali celo vsak dan jem paštete, salame ali hrenovke? Ali sladkarije uživam vsak dan? Za žejo pijem sok ali sladke pijače? Pritrdilni odgovori na ta vprašanja kažejo, da je v prehrani treba nekaj spremeniti.«



Veliko lahko naredimo že z majhnimi spremembami; bel kruh lahko zamenjamo s polnozrnatim, sladke pijače z vodo, mesne izdelke z namazi iz zelenjave ali rib, zelenjavo vključujemo v vsak obrok .... Naš okus lahko potrebuje nekaj časa, da se privadi na spremembe, vendar če začnemo postopoma, so možnosti za uspeh večje, je prepričana.
 

V vsak obrok nekaj zelenjave

Poleti pogosto pomislimo, da bomo napake v prehranjevanju zlahka nadomestili, saj takrat večinoma pojemo več zelenjave. Toda zdravje ni nekaj, kar lahko popravimo čez noč. »Zdrav način prehranjevanja je pomemben že od otroštva, saj takrat gradimo temelje za vse življenje. Zdrava prehrana pomeni predvsem zdrav odnos do prehrane. Normalno in človeško je, da sem in tja pojemo kakšno sladkarijo, čevapčiče ali pri tašči kos potice preveč. Ukvarjati bi se morali predvsem s tem, kako jemo na običajen dan.«



Če zelenjavo in sadje, ki naj bi ju pojedli vsaj od 400 do 600 gramov na dan, vključujemo v vsak obrok, lahko to bistveno vpliva na naš organizem. »Na žalost si še vse preveč ljudi pod zelenjavo v obroku predstavlja na primer na vodi kuhano cvetačo in brokoli, kar gre povsem razumljivo mnogim težko po grlu. A zelenjava je lahko vse prej kot to. Na internetu je mogoče najti nešteto receptov, zamisli in načinov priprave, kar odpira nova obzorja, le odločiti se moramo in poskusiti kaj novega,« je sklenila Živa Lavriša.