Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Gostujoče pero

Danes smo v še bolj obupnem položaju kot pred desetimi leti

Kot se segreva podnebje na našem planetu, postaja vse bolj vroča tudi razprava o odzivu na to – geoinženiringu ali namernem spreminjanju ozračja.
Ko je leta 1991 izbruhnil vulkan Pinatubo, se je v stratosfero sprostilo 15 milijonov ton žveplovega dioksida, ki se je pomešal z vodo in tvoril plast delcev, znanih kot aerosoli. FOTO: Wikipedia
Ko je leta 1991 izbruhnil vulkan Pinatubo, se je v stratosfero sprostilo 15 milijonov ton žveplovega dioksida, ki se je pomešal z vodo in tvoril plast delcev, znanih kot aerosoli. FOTO: Wikipedia
25. 4. 2023 | 05:00
6:47

V nadaljevanju preberite: 

Kot se segreva podnebje na našem planetu, tako postaja vse bolj vroča tudi razprava o najbolj drznem odzivu na to –​ geoinženiringu ali namernem spreminjanju ozračja za boj proti globalnemu segrevanju. Leta 2010, ko sta Ken Caldeira in David Keith objavila knjigo The Need for Climate Engineering Research (Potreba po raziskavah podnebnega inženirstva), geoinženiring ni imel nikakršne podpore. A ni več tako.

Prvi kritiki, kot je bil Clive Hamilton, so geoinženiring zavračali kot »igranje boga« – kar je zgrešen ugovor, če ga naslovimo na tiste, ki ne verjamejo, da neko božansko bitje varuje usodo našega planeta. Bolj posvetna različica ugovora bi lahko zatrjevala, da bi morali naravo pustiti pri miru, vendar smo to bitko izgubili že pred desetletji. Ljudje smo naravo že tako preobremenili, da smo se po mnenju številnih znanstvenikov znašli v novi geološki dobi – antropocenu.

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine