Nova oblačila zavoda za zdravstveno zavarovanje
Zdravstveni sistemi lahko delujejo, če obstaja zdravstvena delovna sila. Zdravstvena delovna sila omogoča visokokakovostne storitve v zdravstvu. Motiviranost zdravstvene delovne sile je ključna za ohranjanje in razvoj sodobnega javnega zdravstvenega sistema.
Zdravstvene storitve v javni mreži mora ovrednotiti Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) podobno kot tiste na trgu, torej po dejanskih cenah, ki pokrivajo vse stroške – tako delovno silo, materialne stroške kot amortizacijo in razvoj, ne pa da ustvarjajo izgubo. Le tako lahko ohranimo javno mrežo stabilno.
V sistemu, kakršnega imamo, so zdravstveni delavci zaradi slabo ovrednotenih zdravstvenih storitev plačani celo manj kot primerljivi drugi javni uslužbenci. Slabo ovrednotene zdravstvene storitve nimajo le finančnih učinkov, ampak pomenijo preobremenitev zdravstvene delovne sile, slabše pogoje dela in podobno. To je bilo vzrok in je še za odhajanje kadra v zasebni sektor in tujino, izraziteje v zadnjih letih.
Torej ZZZS lahko ključno vpliva na delovanje zdravstvenega sistema, lahko vpliva na določitev konkurenčnih cen in lahko ohranja javni zdravstveni sistem. To potrjuje tudi izjava predsednice upravnega odbora Irena Ilešič Čujovič, da od interventnega zakona dalje ne bodo mogli več soodločati o ceni in obsegu storitev v zdravstvenem sistemu. Torej do zdaj so lahko določali ključne spremenljivke, ki definirajo delovanje zdravstvenega sistema in posledično zadrževanje zdravstvenega kadra v javni mreži. Pa vendar, zakaj nam ta pred očmi javnosti razpada?
Trditve direktorice ZZZS so neverjetne, če vsi zelo dobro poznamo mehanizme, s katerimi ZZZS neposredno vpliva na delovne pogoje v zdravstvenem sistemu ter tako na (ne)dostopnost do zdravstvenih storitev: splošni dogovor, pravila OZZ, zloglasne okrožnice, s katerimi interpretirajo na svoj način pogoje za opravljanje zdravstvenih storitev, ter na koncu nadzori z neformalnimi navodili, kako bi morale storitve biti zabeležene (obračunane) in podobno. Gre v tem primeru za sprenevedanje in kazanje s prstom na ministrstvo za zdravje, ki je res odgovorno za delovanje zdravstvenega sistema, pa vendar lahko nadzira delovanje ZZZS in vpliva na sprejemanje notranjih aktov ZZZS?
Poglejmo natančneje, kdo sprejema odločitve na ZZZS: dve pomembni telesi – upravni odbor in skupščina. Skupščino sestavljajo predstavniki aktivnih zavarovancev, upokojencev, kmetov in invalidov. Upravni odbor imenujejo predstavniki delodajalcev (15 članov) ter Vlada RS (štirje člani). To so skupine, ki odločajo o pravicah zavarovancev in določajo pogoje dela v zdravstvenem sistemu. Podpredsednik skupščine je celo znani sindikalist, ki je vodil boj proti povišanju plač zdravnikov. Slabi delovni pogoji za zdravstveno delovno silo ne morejo biti v interesu zavarovancev, ki vsak dan čakajo v vrstah na zdravstveno storitev, ampak bolj v interesu ohranjanja sistema.
ZZZS tako soodloča, koliko ljudi lahko zboli v tekočem letu, a hkrati s prstom kaže na zdravnike, da morajo kljub vsemu pozdraviti vse ljudi, čeprav za to ni bilo niti denarja niti časa. Primer so glavarine, po katerih je sistem za ZZZS popoln. Družinskim zdravnikom očitajo, da so soodgovorni za neopredeljene paciente, ker je njihov predlog o 1895 količnikih dostopnost menda še poslabšal. Verjetno se je dostopnost res še nekoliko poslabšala – vendar, ali se ne bi na ZZZS vprašali, zakaj so pogoji v sistemu takšni, da zdravniki v njem ne želijo več delati? Ali ne bi bilo smiselno razmisliti o tem, zakaj kolegi družinski zdravniki ne želijo več prevzemati odgovornosti za tako veliko ljudi in da je to mogoče opozorilo, da pod takšnimi pogoji ne morejo kakovostno in varno poskrbeti za tako veliko pacientov? Zdravnik mora na koncu vedno prevzeti odgovornost za zdravljenje – jo tudi ZZZS?
V zobozdravstvu je podobno. Kar 76 odstotkov zobozdravnikov je jasno povedalo, da standardi, ki jih določa ZZZS v zobozdravstvu, niso varni niti za pacienta niti za zobozdravnika. Standardi so zastareli in skupaj z neprimerno glavarino vodijo v nepravočasno in nestrokovno oskrbo pacientov.
Slabi delovni pogoji za zdravstveno delovno silo ne morejo biti v interesu zavarovancev, ki vsak dan čakajo v vrstah na zdravstveno storitev, ampak bolj v interesu ohranjanja sistema.
Z gotovostjo lahko trdimo, da so doplačila v zobozdravstvu tisti korektiv, ki so ohranjala javno zobozdravstveno mrežo, saj so neposredno posegla v standarde in tudi normative v zobozdravstveni dejavnosti. Vse pogosteje slišimo zahteve po ukinjanju le-teh in bojim se, da to lahko poruši stabilnost mreže v zobozdravstvu. ZZZS do zdaj ni sledila realnim plačilom storitev. Finančno breme je pogosto prenašala na dopolnilno zavarovanje ali pa je z nerazumno nizko ceno storitve, ki ne pokrije stroškov materiala in dela, breme naprtila pacientu v obliki doplačila. Tako tudi z ukinjanjem tega korektiva ZZZS lahko usodno vpliva na zobozdravstveni sistem.
Po drugi strani se ZZZS pohvali, da je posloval z dobičkom, preteklo leto celo s 120 milijoni evrov. Ko slišim za te podatke, se vedno znova vprašam, ali je to res uspeh, s katerim bi se vodstvo zavoda lahko hvalilo. Se ob tem vprašajo, koliko ljudi zaradi teh sredstev ni dobilo zdravstvene storitve in se je njihovo zdravstveno stanje poslabšalo ali pa so za vedno ostali čakajoči? Se kot družba vprašamo, zakaj zbiramo zamaške od steklenic, doniramo denar v različnih dobrodelnih akcijah za ljudi, ki jim zavrnejo plačilo zdravljenja v tujini, ker so možnosti za to v Sloveniji izčrpane?
Zdravstveni sistemi lahko delujejo, če obstaja zdravstvena delovna sila. Ta omogoča visokokakovostne storitve v zdravstvu. Plačilo realnih stroškov, ki jih ima ordinacija s plačili realnih cen zdravstvenih storitev, bo omogočila primerne delovne pogoje v zdravstvu. Dokler si mladi zdravniki s svojimi prejemki ne bodo mogli privoščiti niti osnovnih pogojev za svoje življenje, na primer dolgoročni kredit za stanovanje, od njih kot družba težko pričakujemo, da vztrajajo v tem sistemu in jih težko obsojamo, če iščejo tudi druge vire financiranja zunaj javne mreže.
ZZZS vpliva na delovanje zdravstvenega sistema. V pogajanjih za splošni dogovor je skoraj vedno glasoval proti predlogom Zdravniške zbornice Slovenije, ki bi lahko pomenili razbremenitev kolegov v javni mreži, njihovo primerno nagrajevanje ter plačilo zdravstvenih storitev po primernih cenah. Soodgovoren je za odhod zdravstvenega kadra iz javne mreže in tudi soodgovoren za privatizacijo zdravstva, predvsem zaradi zaostrovanjem delovnih pogojev.
***
Krunoslav Pavlović, dr. dent. med., podpredsednik Zdravniške zbornice Slovenije in predsednik Odbora za zobozdravstvo pri zbornici.
Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.
