Pogovorimo se o Evropi

Letošnji dan Evrope je poseben tudi zato, ker se začenja konferenca o prihodnosti Evrope.
Fotografija: Potrebujemo močno in učinkovito Evropsko unijo, Evropsko unijo, ki bo globalna voditeljica. FOTO: Jure Eržen
Odpri galerijo
Potrebujemo močno in učinkovito Evropsko unijo, Evropsko unijo, ki bo globalna voditeljica. FOTO: Jure Eržen

Ob dnevu Evrope želimo vsem njenim prebivalcem veliko dobrega.

Tokratni dan Evrope je poseben. Že drugo leto zapovrstjo ga praznujemo v težkih razmerah pandemije covida-19. Sočustvujemo z vsemi, ki jim je pandemija vzela najbližje ter povzročila stiske in trpljenje.

Letošnji dan Evrope je poseben tudi zato, ker se začenja konferenca o prihodnosti Evrope. Vse državljane in državljanke Evropske unije vabimo, da sodelujejo pri oblikovanju naše skupne prihodnosti.

Okoliščine tokratne razprave o evropski prihodnosti so močno drugačne kot do zdaj. Morda se zdi, da v sedanjih razmerah ni dovolj časa za poglobljeno razpravo o evropski prihodnosti. Prav drugače je, pandemija covida-19 nas je opozorila na vse bistveno v našem življenju: na zdravje, odnos do narave, odnos do sočloveka, medsebojno solidarnost in sodelovanje. Postavila je vprašanja o načinu našega življenja. Pokazala je na prednosti evropskega povezovanja in tudi na njegove šibkosti. O vsem tem se je treba pogovoriti.

Borut Pahor. FOTO: Leon Vidic
Borut Pahor. FOTO: Leon Vidic


Izzivi, pred katerimi smo Evropejke in Evropejci, so številni: od reševanja podnebne krize in vzpostavitve zelenega gospodarstva ter ob tem iskanja ravnovesja v vse izrazitejšem tekmovanju med globalnimi deležniki, pa vse do prizadevanj za digitalno preobrazbo družbe. Poiskati bomo morali nove načine in nove rešitve. Naša moč, moč demokratičnih držav, je v vključevanju številnih glasov družbe, da bi našli najboljšo pot naprej. Čim več ljudi bo sodelovalo v široki in odprti razpravi, tem bolje bo za našo Unijo.

Evropski projekt je brez primere v zgodovini. Sedemdeset let je od podpisa pogodbe o ustanovitvi evropske skupnosti za premog in jeklo ter 64 let od rojstva Evropske skupnosti v Rimu. Evropski voditelji so takrat našli načine, kako povezati od vojne ranjeno Evropo. Pred 30 leti sta se začela izraziteje povezovati evropski vzhod in zahod. V Evropsko unijo smo se povezale zelo različne države. Vsaka ima svoje zgodovinske izkušnje in bremena, nekatera rešujemo vsak zase, druga skupaj.

Sergio Mattarella. FOTO: Reuters
Sergio Mattarella. FOTO: Reuters


Evropski projekt je projekt miru in sprave. To je bil od same zasnove in to ostaja še danes. Zavzemamo se za skupno strateško vizijo Evrope – Evrope, ki bo celovita, svobodna in povezana in v kateri bomo vsi živeli v miru.

Vsa temeljna načela evropskega povezovanja so zelo pomembna tudi danes: svoboda, enakost, spoštovanje človekovih pravic, pravna država in svoboda izražanja, solidarnost, demokracija in medsebojna privrženost držav članic. Kako lahko skupaj dosežemo, da bodo ta temeljna načela evropskega povezovanja ostala pomembna tudi v prihodnje?



Čeprav se včasih zdi, da je Evropska unija slabo pripravljena za spopadanje z izzivi, in teh je bilo v zadnjem desetletju veliko – od gospodarsko-finančne krize do krize skozi prizadevanja za pravičen in enakopraven migracijski sistem EU do sedanje pandemije –, pa se zavedamo, da bi bilo vsakemu posamezniku še precej težje. Kako lahko najbolje okrepimo evropsko sodelovanje in solidarnost ter poskrbimo, da bomo iz zdravstvene krize izšli tako, da bomo bolj pripravljeni na prihodnje izzive?

Potrebujemo močno in učinkovito Evropsko unijo, Evropsko unijo, ki bo globalna voditeljica v prehodu na trajnosten, podnebno nevtralen in digitalno podprt razvoj. Potrebujemo Evropsko unijo, s katero se lahko vsi poistovetimo in v kateri lahko naredimo vse, kar je v naši moči za blaginjo prihodnjih generacij. Skupaj to lahko dosežemo.

Borut Pahor in Sergio Mattarella. FOTO: Reuters
Borut Pahor in Sergio Mattarella. FOTO: Reuters


Konferenca o evropski prihodnosti bo priložnost, da se odkrito pogovorimo o Evropski uniji in poslušamo naše državljanke in državljane, predvsem mlade. Ponuja nam prostor za dialog, pogovor, razpravo, kaj pričakujemo od Evropske unije in kaj lahko sami prispevamo.

Potrebujemo premislek o naši skupni prihodnosti, zato vas vabimo, da se vključite v razpravo in skupaj iščemo pot naprej.
 

Podpisniki pisma:


Borut Pahor*, predsednik Republike Slovenije
Alexander Van der Bellen, predsednik Republike Avstrije
Rumen Radev, predsednik Republike Bolgarije
Nicos Anastasiades, predsednik Republike Ciper
Miloš Zeman, predsednik Češke republike
Kersti Kaljulaid, predsednica Republike Estonije
Sauli Niinistö, predsednik Republike Finske
Emmanuel Macron, predsednik Francoske republike
Katerina Sakelaropulu, predsednica Helenske republike
Zoran Milanović, predsednik Republike Hrvaške
Michael D. Higgins, predsednik Irske
Sergio Mattarella*, predsednik Italijanske republike
Egils Levits, predsednik Republike Latvije
Gitanas Nausėda, predsednik Republike Litve
János Áder, predsednik Republike Madžarske
George Vella, predsednik Republike Malte
Frank-Walter Steinmeier, predsednik Zvezne republike Nemčije
Andrzej Duda, predsednik Republike Poljske
Marcelo Rebelo de Sousa, predsednik Portugalske republike
Klaus Iohannis, predsednik Romunije
Zuzana Čaputová, predsednica Slovaške republike

*Zamisel za pismo je nastala na pobudo predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja in predsednika Italijanske republike Sergia Mattarelle ob njunem srečanju v Rimu in pozneje v sodelovanju z vsemi predsedniki in predsednicami držav članic Evropske unije.

Komentarji: