Postavili smo se nad naravo, a narava se ne ukloni

Karkoli počnemo na kopnem, se odrazi v vodnih okoljih, celinskih in morskih, na površini Zemlje in pod njo.
Fotografija: Glasbeniki na oknih igrajo za sosede, ki so zaradi koronavirusa primorani ostati doma, Ljubljana, 15. 3. 2020
Odpri galerijo
Glasbeniki na oknih igrajo za sosede, ki so zaradi koronavirusa primorani ostati doma, Ljubljana, 15. 3. 2020

Narava in z njo naše življenjsko okolje se nenehno spreminjata, odzivata in prilagajata na spremembe. Različne aktivnosti človeka so povezane z vodnim okoljem, največjim kulturam je voda omogočila razvoj. Karkoli počnemo na kopnem, se odrazi v vodnih okoljih, celinskih in morskih, na površini Zemlje in pod njo. Vplivi so komaj zaznavni, a pogosto kronični, nekateri že usodni za številne oblike življenja. Onesnaževanje in obremenjevanje vodnih teles v dobi antropocena je vse večje, usodno, človek pa resno izpostavljen nevarnostim. Narava sicer teži k dinamičnemu ravnotežju, človeška družba, nasprotno, k trajnostnemu razvoju.

Dr. Mihael J. Toman je podpredsednik Slovenskega društva za zaščito voda. FOTO: Klemen Razinger
Dr. Mihael J. Toman je podpredsednik Slovenskega društva za zaščito voda. FOTO: Klemen Razinger
Vzdržnost vodnih ekosistemov pa je odvisna od biotske pestrosti in prilagajanja posameznih vrst. Človeštvo se prilagaja novemu stanju okolja, ki običajno ni v sožitju z naravo, temveč v njenem nasprotju, in s svojo dejavnostjo povzroča še večje neravnovesje. Očitno je, da se je človeštvo zaradi napredka družbe oddaljilo od osnovnih načel narave. Trajnostna raba ekosistemskih storitev, darov narave, je le še všečna paradigma, naravni procesi in biotska pestrost pa sledijo zakonom narave. Postavili smo se nad naravo, z njo gospodarimo, jo upravljamo, izkoriščamo njene naravne dobrine, tudi vodne vire. Narava se nam ne ukloni, vrača z vremenskimi ujmami, organizmi, ki jih imenujemo škodljivci, boleznimi in spremenjenim podnebjem.

Podnebne spremembe so izrazito posegle v naš vsakdan, so priročno politično mašilo in najbolj prepoznavno dejstvo družbenega konteksta trajnostnega razvoja družbe, ne narave. Tudi narava se spreminja, samočistilne sposobnosti vodnih teles so manjše. Spremembe so tudi v vodnem ciklu vse večje. V času intenzivnih padavin se pojavljajo plazovi in poplave, voda prehitro odteka čez posušeno zemljo in spira rodovitno zgornjo plast. Zaradi reguliranih vodotokov in osušenih močvirij voda odteka in ne polni v zadostni meri naše podtalnice. V Sloveniji so spremembe opazne v temperaturi, zvišani že za več kot dve stopinji Celzija, povečana je intenzivnost kratkotrajnih padavin, dejanskih sprememb v vodnih telesih in njihovih združbah pa še ne prepoznamo.



Zaradi povečanja intenzivnosti kratkotrajnih padavin in vpliva na čiščenje odpadnih voda se je povečala količina mešane komunalne, industrijske in padavinske odpadne vode v kanalizaciji, ki se preliva mimo čistilnih naprav v okolje. Čistilne naprave dobijo razredčeno vodo, ki zmanjša učinkovitost čiščenja in ima neustrezno razmerje hranil. Da bi ublažili te negative podnebne spremembe, moramo graditi ločene kanalizacijske sisteme in neonesnaženo padavinsko vodo ločeno odvajati v okolje. S pitno vodo moramo ravnati preudarno in paziti, kaj odvajamo v kanalizacijske odtoke, saj s tem poskrbimo, da se bo odpadna voda tudi ustrezno čistila. Neprečiščena voda v okolju vpliva na organizme in prek pitnih voda na vse nas.

Tudi brez podnebnih sprememb so naša vodna telesa in vodni viri že močno spremenjeni, celo ogroženi. Ne zavedamo se dovolj, da so vodna telesa zrcalo našega početja, rabe prostora in načina življenja. Voda, ki ji je namenjen današnji svetovni dan voda, ni le vir življenja, je vse bolj tudi vzrok smrti milijonov ljudi po svetu, raznaša in prinaša bolezni. Čas je, da politika začne ukrepati, stroka je povedala že veliko.

Več iz te teme:

Komentarji: