Primanjkljaj kompetenc za prihodnost

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, Umar, redno in z dokazi podprto nastavlja ogledalo kakovosti življenja in razvoja v Sloveniji. S povzetki, po katerih »ni vse tako slabo, kot pogosto mislimo, se pa marsikaj tudi manj sveti, kot bi se lahko«, na spletni strani vabijo k predstavitvi publikacije Kakovost življenja v Sloveniji – Poročilo o razvoju 2025.

Med medaljami, ki dolgoročno svetijo na poti v prihodnost, so kompetence mladih za kakovostno življenje in vključujočo družbo, o katerih Poročilo o razvoju 2025 ugotavlja, da so pod povprečjem EU. Dosežki osmošolcev pri kompetencah za trajnostni razvoj, denimo, so slabši kot v povprečju EU, med letoma 2018 in 2023 sta se poslabšali tudi njihova računalniška in informacijska pismenost. Pri medkulturnih veščinah, ki so vse pomembnejše za življenje v večkulturnih družbah, so se leta 2021 odrezali zelo slabo.

Kasarniški duh v šolskem prostoru

Za to, da se naši dosežki pri kompetencah za prihodnost manj svetijo, kot bi si želeli, odgovornosti ne kaže pokroviteljsko valiti na mlade. V skupno prihodnost bi morali več vlagati kot odgovorna družba. To je družba, v kateri umni in razumni ljudje ob vseh zakonih in javnih institucijah s pripadnostjo skupnim vrednotam in etičnim delovanjem skrbijo za naraščaj, sedanje in prihodnje rodove. V prispodobi pregovorne ljudske modrosti za otroke in mlade skrbi »celotna vas«. V zvezi s tem je spodbudno, kar glede ustvarjalnega in strpnega družbenega okolja ugotavlja Poročilo o razvoju 2025, da je Slovenija v zadnjih tridesetih letih naredila velik napredek.

Manj spodbudne so ocene zaupanja v demokratične institucije, razumevanja političnega in družbenega udejstvovanja kot gonilne sile demokratizacije znanja, uresničevanja načel odprte znanosti in napredka, odnosa do ustvarjalnosti, strpnosti in tolerance, okoljske ozaveščenosti in ukrepov za trajnostni razvoj. Zaupanje v vlado, parlament in politične stranke se je od leta 2022 povečalo, a je medtem ponovno zdrsnilo in jeseni 2024 doseglo raven iz leta 2017, kar je najnižje med državami EU. Tako je tudi po raziskavi OECD v Sloveniji zaupanje v politične in druge institucije naše države pod povprečjem držav, ki so sodelovale v raziskavi (Poročilo o razvoju 2025).

Bećir Kečanović. FOTO: Osebni arhiv Delo

Nezaupanje v politične institucije je globalni problem, ki se ne samo v šibkih demokracijah, temveč tudi v tako imenovanih trdnjavah demokracije kaže v eksponentni krizi predstavniške demokracije in čedalje bolj porušenem razmerju družbene moči. Kadar je to razmerje kolikor toliko usklajeno, politologi pravijo, da uravnotežena moč spodbuja k strateškemu uspehu in napredku tako, da podpira sodelovanje in demokratično deliberativno prakso, povečuje pripadnost univerzalnim vrednotam in predanost etičnemu delovanju za skupno dobro, osebnostni in družbeni razvoj.

Deliberativna praksa, podnebne skupščine in posvetovanja o prihodnosti, na primer, so vse bolj uveljavljena oblika posvetovanja svobodnih in enakovrednih ljudi o zadevah skupnega pomena. Zaradi njihovega prispevka k zmanjšanju demokratičnega deficita in nezaupanja v institucionalno politiko, s katerim se spopada predstavniška demokracija, so deliberativni forumi v naprednih državah deležni vse večje podpore v javnosti in institucionalni politiki. Na deliberativnih forumih minijavnosti se svobodni in enakovredni ljudje zberejo, da razpravljajo o javnih zadevah, v razpravi strpno izmenjujejo mnenja, argumente in dokaze, se za skupno dobro pogovarjajo o najboljših možnih rešitvah. Razprava na teh forumih je lahko še tako polemična, vendar ostaja znotraj meja dostojnega, spoštljivega diskurza, brez nestrpnosti in sovražnih izpadov, političnega primitivizma, ki smo mu priča na tujem in domačem prizorišču predstavniške (parlamentarne) demokracije. Slovenija ima z izročilom deliberativne prakse kar nekaj pozitivnih zgodovinskih izkušenj, ki bi jih v aktualni krizi predstavniške demokracije veljalo obuditi (Marjan Horvat, Transhistorična deliberacija in izzivi 21. stoletja: Slovenci kot študija primera, 2025).

Ugotovitve Poročila o razvoju 2025 glede primanjkljaja kompetenc za trajnostni razvoj in prihodnost mi kot aktivnemu državljanu pravijo, da bi morale večjo vlogo pri opolnomočenju mladih na tem področju prevzeti lokalne skupnosti. Poleg tega, kar je sicer njihova pristojnost na področju vzgojno-izobraževalnih zavodov, je lokalna skupnost naravno okolje in družbeni prostor, v katerem z uvodno prispodobo ljudske modrosti za otroke in mlade, sedanje in prihodnje rodove skrbi celotna vas. Z naborom kompetenc vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj, med katerimi je kompetenca pismenosti za prihodnost, bi lahko lokalne skupnosti s podporo države več prispevale k trajnostni varnostni kulturi, skupnemu potencialu uporabnega znanja in izkušenj za opolnomočenje državljanov in drugih prebivalcev v lokalnem okolju na vseh področjih lokalnega javnega življenja, na področju javne varnosti, varnosti pred kriminalom in nasiljem, denimo.

Odraščanje s pripadnostjo

Med priložnostmi za vlogo lokalne skupnosti pri opolnomočenju za trajnostni razvoj in prihodnost je po mojem še veliko rezerv v skupnem potencialu odprte znanosti in posvetovalne (deliberativne) prakse. To je lahko izjemna priložnost za učečo se skupnost, ki z znanjem in pripadnostjo univerzalnim vrednotam vlaga v prihodnost, trajnostno in vključujočo šolsko in širšo skupnost z varnim in spodbudnim okoljem.

Nedavno sva s predsednico sveta staršev na OŠ Franca Rozmana Staneta v Ljubljani, dr. Tanjo Arh, govorila o sodelovanju za varnost in duševno blaginjo otrok v šolskem in lokalnem okolju (Odraščanje s pripadnostjo, Delo, 28. marca 2025). Vzgoja in izobraževanje s kompetencami za odraščanje in trajnostno prihodnost, podprta s pripadnostjo skupnim vrednotam in predanostjo etičnemu delovanju za skupno dobro, je v vlogi predsednice sveta staršev poudarila dr. Tanja Arh, pomeni vzgajati in opolnomočiti mlade v duhu skupnosti, kjer so spoštovanje, odgovornost, solidarnost, pravičnost in sodelovanje temelj skupnega življenja in učenja. S tem učenci postopoma razvijajo osebno integriteto in občutek odgovornosti do sebe, drugih in družbe.

***

Mag. Bećir Kečanović, Inštitut za razvoj vključujoče družbe.

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno tudi stališč uredništva.