Spletni vplivneži v realnem svetu

Otroke moramo naučiti kritičnega presojanja in jih usposobiti, da bodo pogumno spregovorili, ko bodo na spletu naleteli na neprimerne vsebine.
Fotografija: Influencerji so naši starši, babice in dedki, sorojenci, prijatelji, učitelji ali pa ljudje, kot so Jože, Lea in Andrej. FOTO: Igor Modic/Delo
Odpri galerijo
Influencerji so naši starši, babice in dedki, sorojenci, prijatelji, učitelji ali pa ljudje, kot so Jože, Lea in Andrej. FOTO: Igor Modic/Delo

Vplivnež oziroma influencer – beseda, ki jo v zadnjih letih pogosto slišimo tudi med osnovnošolci. To je oseba, ki, tako piše v Sprotnem slovarju slovenskega jezika, »z ugledom, ki ga uživa znotraj mreže sledilcev, bralcev, zlasti na družbenih omrežjih, pomembno vpliva na njihove odločitve, življenjski slog«. Zveni kul, modno, zabavno in enostavno, tako rekoč sanjski poklic. Zakaj bi se torej trudili z učenjem in pisanjem domačih nalog, če je tako preprosto narediti svoj kanal na youtubu in z igranjem videoiger s prenosom v živo zaslužiti denar ter obenem postati slaven?

Breda Banovšek, Učiteljica angleščine in nemščine. FOTO: Osebni arhiv
Breda Banovšek, Učiteljica angleščine in nemščine. FOTO: Osebni arhiv
Splet in družbena omrežja so postali nepogrešljiv del najstniškega vsakdana in utopično bi bilo pričakovati, da bi najstnikom lahko popolnoma prepovedali dostop do njih, saj bi jim to prej predstavljalo hendikep kot prednost. Tehnologija je napredovala s svetlobno hitrostjo, družbena omrežja so povprečnega najstnika čez noč zasula z ideali, ki se ustvarjajo na tamkajšnjih fotografijah in videoposnetkih. Resnica je postala internetni mehurček, ki nam ga je dodelil algoritem. Iskrenost se je zakrila s filtri in lepotnimi popravki. Pa vendar je to realnost, ki so ji izpostavljeni najstniški možgani, ki so preveč krhki in preobčutljivi za kritičen pristop do videnih in slišanih vsebin. Kot prvošolčke učimo brati in pisati, bi morali tudi najstnike učiti varne in odgovorne uporabe spleta in družbenih omrežij.

Vendar samo s tarnanjem nad dejstvom, da mladi preživijo preveč časa na družbenih omrežjih, ne bomo pripomogli k reševanju problema. Do rešitve pridemo s sistematičnim pristopom tako doma kot v šoli in s pomočjo strokovnjakov, ki mladim povedo o svojih izkušnjah.

Kriminalisti, kot je na primer Primož Podbelšek, ki se ukvarjajo s preiskovanjem kaznivih dejanj na spletu, s predstavitvijo konkretnih primerih pokažejo, kako se lahko zaščitimo pred spletnimi zlorabami, kaj so osebni podatki in kako z njimi ravnamo na spletu, obenem pa mladostnike soočijo z realnostjo, ko pripovedujejo o tragičnih posledicah navidezno nedolžnega spletnega ustrahovanja (ang. cyberbullying), ustvarjanja lažnih profilov ter posedovanja in posredovanja neprimernih fotografij ali videoposnetkov. Zavedanje, da je vsak posameznik odgovoren za svoja dejanja, da poskrbi za varstvo svojih osebnih podatkov in v primeru sumljivega vedenja na spletu takoj poišče pomoč na policiji, je odločilno za preprečevanje tragičnih zgodb, ki nastanejo kot posledica nepremišljenih objav na spletu ali v prepričanju, da je ustvarjanje lažnih profilov in ustrahovanje na spletu le nedolžna igra, ker to tako ali tako dandanes počnejo vsi. Žal smo kot družba postali preveč apatični in nekritični do dogajanja na spletu ter neko situacijo prehitro označimo za sprejemljivo zgolj zato, ker se dogaja pogosto ali ima veliko ogledov in všečkov. Otroke moramo naučiti kritičnega presojanja in jih usposobiti, da bodo pogumno spregovorili, ko bodo na spletu naleteli na neprimerne vsebine.

image_alt
Otroci na svetovnem spletu izpostavljeni številnim tveganjem

V Sloveniji imamo kar nekaj znanih spletnih vplivnežev, ki z ustvarjanjem dobrih vsebin, veseljem do svojega dela in dobrimi dejanji pozitivno vplivajo na svoje sledilce. Nekaj jih je celo pripravljenih nameniti svoj prosti čas in svoje izkušnje deliti z najzahtevnejšim občinstvom – osnovnošolci. Jože Robežnik, Andrej Škraba in Lea Filipovič (znana kot Lepa Afna) so ljudje, ki na človeka naredijo velik vtis – pa ne zaradi števila sledilcev, naročnikov ali všečkov, ampak preprosto zato, ker širijo svoj entuziazem in želijo svoje izkušnje deliti z najstniki, ki jih spremljajo na družbenih omrežjih in portalu youtube. Ker so to ljudje, ki niso pedagogi, pa vendar s svojim odnosom in spoštovanjem dobijo pozornost najstnikov in v njih vzbudijo radovednost in zanimanje, zaradi česar imajo nanje tudi velik vpliv.

Jože Robežnik (ustvarjalec videov in TV-voditelj) je vplivnež, čigar pot se ni začela na portalu youtube, vendar je že večkrat dokazal, da se je za dober rezultat vredno boriti in ne obupati. Čeprav nismo vselej in v vseh situacijah zadovoljni in uspešni, smo lahko ponosni nase, da smo se potrudili po svojih najboljših močeh, saj bomo naslednjič gotovo še boljši. Pomembno je, da najdemo nekaj, kar nas veseli, nekaj, kar je samo naše. Bistveno je postavljanje ciljev, saj nam prav oni pokažejo pravo pot. Napake so pomemben del poti in so dragocene, ker se iz njih največ naučimo. Ne smemo se osredotočati na negativna mnenja neznancev – pomembne so namreč povratne informacije tistih ljudi, ki jih cenimo in jih imamo radi. Tarnanje in pritoževanje nas ne bosta pripeljala daleč. Treba je poiskati odgovore in najti rešitev. Čeprav se včasih zdi, da je pot do uspeha polna črepinj, prepadov in neviht, je zmagoslavje na koncu zato še večje. Naš tempo življenja postaja vse hitrejši, pomembni sta fleksibilnost in odzivnost, kar pa ne pomeni, da je preprosto doseči uspeh. Pomeni, da sta včasih proti vrhu vodili dve poti, danes pa jih vodi nešteto. In če imamo na voljo toliko možnosti, zakaj bi obupali in se spustili nazaj v dolino?

Lea Filipovič ali Lepa Afna (youtuberka in lepotna blogerka) s svojo toplino in nasmehom v hipu očara ljudi okrog sebe. Osnovnošolce obravnava kot sebi enakovredne in zna v njih vzbuditi samozavest ter dober občutek o sebi. Če nam nekdo postavi oviro na poti, naredimo obvoz. Pomembna je iznajdljivost, ki nam bo pomagala najti način, da bomo lahko delali tisto, kar si res želimo. Lea spodbuja, da verjamemo vase in smo sami sebi največji oboževalci, poudarja pa tudi, da se moramo obkrožiti s pravimi ljudmi, tistimi, ki nas bodo iskreno podpirali. Vsak potrebuje svoj čas, da se izoblikuje, da najde tisto stvar, ki ga osrečuje, zato je treba temu procesu zaupati in se ne ustavljati. Lea pravi, da je pomembno, da smo v pogonu, da se učimo in da nahranimo svojo dušo in možgane tudi z branjem knjig.

image_alt
Poklic vplivneža na slabem glasu, a z njim se da preživljati

Andrej Škraba (avtor brezplačnih videoposnetkov z razlago matematike na astra.si, ki ga gotovo poznajo vsi maturanti in tudi mlajši) je veliko več kot samo odličen v razlagi matematike. Njegova širina v dojemanju sveta se kaže v spoštljivem načinu komunikacije z najstniki, pozornem poslušanju sogovornika in globini njegovih odgovorov. Ko ga poslušaš, imaš občutek, da ima vsaka beseda neko težo, pomembnost. Andrej zna obravnavano tematiko na zanimiv način približati najstnikom, čeprav z nasveti in dejstvi, ki jim niso najbolj všeč. Zlasti pomanjkanje učnih navad mladostnike hitro potisne v kampanjsko učenje in tako hitro, kot se nečesa naučijo, tako hitro tudi pozabijo. Spanje je pri učenju bistvenega pomena, saj se takrat možgani največ naučijo, zato je učenje osem dni po eno uro na dan učinkovitejše kot osem ur učenja v enem dnevu. Prav tako je pomembna kakovost učenja. Mobilni telefoni in obvestila družbenih omrežij so motnje, ki prekinjajo našo koncentracijo in posledično slabo vplivajo na pomnjenje podatkov. Samega učenja se je treba lotiti celostno, in prepričanje, da se v šoli pri testu lahko naučimo le za pozitivno oceno in nič več, je banalno. Zakaj? Tudi svoje službe ne moremo opravljati polovičarsko: zdravnik se ne more potruditi le polovično, da bo pomagal svojemu pacientu, električar prav tako ne more zvezati le polovice žic, vedno se potrudi po najboljših močeh.

V življenju so najbolj grenki spomini na tiste dogodke, za katere vemo, da se nismo dovolj potrudili. Čeprav bi včasih najraje obupali in pomembne odločitve preložili na druge, se lahko zanesemo na eno stvar – sami nase. Mi se odločimo, ali nas bo jeza na stvari, na katere ne moremo vplivati, potisnila v obup. Mi smo odgovorni za svoje odzive in samo od nas je odvisno, ali bomo v slabi situaciji iskali krivce in izgovore ali pa se bomo iz nje nekaj naučili. Samonadzor in pozitivno sprejemanje negativnih dogodkov je v stresnih in težkih situacijah težko implementirati, vendar če otroke učimo takšnega pristopa doma, v šoli in v družbi nasploh, lahko pripomoremo k vzgajanju odločnih, empatičnih in proaktivnih posameznikov.

Spletni vplivnež oziroma influencer je torej vsak, ki pozitivno vpliva na ljudi okrog sebe. Influencerji so naši starši, babice in dedki, sorojenci, prijatelji, učitelji ali pa ljudje, kot so Jože, Lea in Andrej. Tako kot smo previdni pri izbiri prijateljev, bodimo previdni tudi pri izbiri influencerjev. Prednost družbenih omrežij je, da lahko nekoga, ki te spravi v slabo voljo ali podpira stvari, s katerimi se ne strinjaš, preprosto ignoriraš in blokiraš. Ti ljudje niso vredni našega časa in pozornosti. Zato namenimo svojo energijo tistim, ki si jo zaslužijo, ki so je vredni. Podpirajmo ljudi, ki nas motivirajo, nam pomagajo, nam namenijo svoj čas in nam stojijo ob strani. Tako v realnosti kot na spletu.

***

Breda Banovšek, učiteljica angleščine in nemščine OŠ Toma Brejca, Kamnik.

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališče uredništva.

Preberite še:

Komentarji: