V družbi ne več nevidne, temveč navdih
Rast vpisa na študije Stem in razumevanje nadarjenosti v družbi doživljata renesanso sorazmerno počasi.
Odpri galerijo
Šola za puškarje v Borovljah. FOTO: Igor Zaplatil/Delo
Katja je dijakinja. Razmišlja, kaj in kako naprej po končani gimnaziji. Po dogodku Ne teslo, Tesla bom, ki navdušuje mlade za inženirstvo, tehniko, naravoslovje in inovativnost, prispe njeno e-sporočilo. Obhajajo jo dvomi o študijski odločitvi. Zanimajo jo menedžerske vode, a se boji, da ima kot ženska manj možnosti. Poleg tega je zelo tehnični tip človeka. »Delo, kot ga ima direktor Gorenje Orodjarne, po izobrazbi inženir strojništva, bi mi tudi zelo ustrezalo in me veselilo. A tu se spet pojavi težava, da ženske podcenjujejo, sploh moški, z mislimi, češ kaj bo mene ena ženska učila.«
Njene dileme so v sodobnem okolju skorajda neverjetne. A njeni pomisleki ne segajo v prejšnje desetletje, stoletje ali tisočletje. Datirajo v april 2019. Katja tudi ni študentka v kateri drugi državi. Šola se na ugledni slovenski gimnaziji. In prihaja iz družine, ki jo pri njenih izbirah podpira.
Raziskave kanadske profesorice strojništva Mary Wells razkrivajo, da večina deklet, ki izberejo inženirske študije, tega ne stori zato, ker so v vsakdanjem življenju slišale dobre stvari o inženirstvu, ampak se za študije Stem odločijo, ker jim je to predlagala oseba, ki ji zaupajo: učitelj, svetovalec ali sorodnik. Lahko je to tudi človek, ki so ga osebno spoznale ali jih je pritegnil kako drugače in opravlja inženirski poklic oz. dela na tehnološkem ali naravoslovnem področju. Vse druge mlade, ki okoli sebe nimajo zaupanja vrednih oseb, družba vsako leto izgubi – med njimi je veliko sposobnih in nadarjenih deklet. »Vzrok za to, da so ženske premalo zastopane v inženirskih disciplinah v tehnološkem sektorju, kot so informatika, strojništvo, elektrotehnika, računalništvo ali mehatronika, je, da nismo znali ustrezno predstaviti, kako inženirji pomembno prispevajo k napredku in razvoju družbe,« ugotavlja Mary Wells.
Po zadnji dostopni raziskavi evropske komisije iz leta 2018 ima Slovenija med državami EU največji delež diplomantk na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike (t. i. študiji Stem). Povedano drugače in v številkah: z dvajsetimi (!) diplomantkami Stem na tisoč ljudi v starosti od 20 do 29 let zasedamo prvo mesto v Evropi. Zakaj ta podatek ne sme vzbujati prevelikega veselja? Ker je z vpisom na študije Stem podobno kot s številom obolelih za covidom-19. Posamezna država ima lahko boljše številke: manj kot 2000 primerov okužbe z novim koronavirusom na milijon prebivalcev, medtem ko jih ima druga država več kot 3000. A problem ima, do iznajdbe cepiva, ves svet. Enako je z vpisi deklet na študije Stem. Države se sicer lahko razlikujemo in ponašamo z nekaj odstotnimi točkami razlike, a rast vpisa na študije Stem in razumevanje nadarjenosti v družbi doživljata renesanso sorazmerno počasi.
V večini raziskav, ki razgrinjajo (pre)nizke deleže tako vpisa na študije Stem kot znotraj tega prenizko zastopanost deklet, je v sklepnem delu – podobno kot v študiji omenjene Mary Wells – izpostavljen vitalni pomen zgledov pri odločanju o poklicnih poteh mladih. Prav to je poslanstvo rastoče skupnosti inženirk, kot ga je ubesedila prva slovenska inženirka leta Dora Domajnko iz podjetja RLS: »Namen inženirke leta je, da bi bilo za dekleta vedno na voljo dovolj informacij, kakšne prednosti in naloge prinašajo inženirske šole in poklici, da bi se tako lahko samostojno in samozavestno odločile, ali jim to ustreza ali ne.« Pomenljiv in ganljiv je bil prizor iz predsedniške palače, ko so jo obkrožile dijakinje in prosile, ali se smejo fotografirati z njo: ker se jih je njena zgodba dotaknila, ker jim predstavlja zgled in ker je Dora Domajnko inženirka, kar bi tudi same rade postale. Podobne so izkušnje dr. Aide Kamišalić Latifić, inženirke leta 2019. O tem, kako navdihujoča je njena življenjska zgodba, kako opogumljajoča, ji pišejo učitelji in mladi, mame in očetje.
Pobudnica priznanja inženirka leta, ki smo ga v Sloveniji zasnovali leta 2018, je bila knjiga o četrti industrijski revoluciji, ki je prevedena tudi v slovenski jezik. »Ko sem jo prebrala, mi je bilo jasno, da se bo v prihodnosti razvoj dogajal na področju tehnologije, tja bo usmerjen kapital, tam se bodo sprejemale velike in pomembne odločitve. Če je že zdaj v tehnologijah tako malo žensk, to pomeni – če ničesar ne spremenimo –, da bomo ženske v prihodnosti izrinjene na rob družbe in brez vpliva na njen razvoj,« razvoj ideje opiše Medeja Lončar, direktorica podjetja Siemens Slovenija in predsednica uprave podjetja Siemens Hrvaška, pobudnica izbora Inženirka leta. Četudi izpostavlja dekleta, dinamika tehnološkega razvoja zadeva tudi dijake. Ti se danes, ko v podjetjih vlada četrta industrijska revolucija, v šolskih učbenikih učijo zgolj o prvi in drugi. Poročilo o prihodnosti poklicev svetovnega gospodarskega foruma (WEF) iz Davosa je pokazalo, da znanje študenta iz prvega letnika zastari, ko se vpiše v četrti letnik. Tehnologija in z njo organizacije ter okolje se danes namreč razvijajo tako hitro, da tega razvoja ni mogoče spraviti v šolske učbenike tako, kot smo bili vajeni v šolskih sistemih v 20. stoletju.
Prav zato je povezanost med trgom dela, kjer se že danes oblikujejo poklici prihodnosti, ter šolskim ekosistemom, ki ima čedalje pomembnejšo vlogo pri prepoznavanju nadarjenosti in razvoju talentov mladih, ključna. Ne le da podjetja že danes ječijo, ker pomanjkanje inženirk in inženirjev upočasnjuje njihovo rast na trgih ter priložnosti, da z inovacijami ustvarijo novo vrednost in ustvarjajo nova delovna mesta, izkušnjo, kako ključna je vloga inženirjev pri nečem tako pomembnem, kot je reševanje življenj, nam je v vsem svojem sijaju ponudil covid-19. Štiri razvojne skupine slovenskih inženirjev so spomladi, v izrednih okoliščinah, v rekordnem času razvile prototipe respiratorja – ključnega aparata za reševanje življenj v pandemiji.
Priložnost, da se vključijo v reševanje izziva, so pri razvoju respiratorjev v eni od razvojnih ekip dobili tudi mladi. Nad izkušnjo, ki jim jo je ponudil Zavod 404, so bili navdušeni. »Inženirji se izzivov, ki so pred nami, preprosto lotimo. Tudi če morda ne razumemo ali ne znamo vsega, vseeno poskusimo in preizkusimo samega sebe. Res je bil super projekt – hvaležni smo, da smo lahko kot študenti sodelovali z vodji razvojnih timov iz različnih podjetij, spoznali podjetja in nova področja dela.«
Občudovanje, ki so ga razvojne skupine požele v javnosti, je najboljša možna popotnica inženirskim poklicem. Tudi zato v Sloveniji letos že tretje leto zapored organiziramo izbor Inženirka leta. Zaradi ideje, ki se je zaiskrila ravnateljici strokovne tehniške gimnazije, bodo inženirke leta od letos navduševale mlade v novem programu senčenja v podjetjih Inženir za en dan. Ko nekoč ne bomo več potrebovali promocije inženirstva med mladimi, ker se bodo na tehniške fakultete z žarečimi očmi vpisovale na stotine mladih, polovica deklet in polovica fantov, bodo za to zaslužne predvsem inženirke leta. Ker v družbi niso več nevidne, temveč navdih.
***
Mag. Edita Krajnović je direktorica družbe Mediade.
Prispevek je mnenje avtorja in ne odraža nujno stališč uredništva.
Njene dileme so v sodobnem okolju skorajda neverjetne. A njeni pomisleki ne segajo v prejšnje desetletje, stoletje ali tisočletje. Datirajo v april 2019. Katja tudi ni študentka v kateri drugi državi. Šola se na ugledni slovenski gimnaziji. In prihaja iz družine, ki jo pri njenih izbirah podpira.
Mag. Edita Krajnović je direktorica družbe Mediade.
Po zadnji dostopni raziskavi evropske komisije iz leta 2018 ima Slovenija med državami EU največji delež diplomantk na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike (t. i. študiji Stem). Povedano drugače in v številkah: z dvajsetimi (!) diplomantkami Stem na tisoč ljudi v starosti od 20 do 29 let zasedamo prvo mesto v Evropi. Zakaj ta podatek ne sme vzbujati prevelikega veselja? Ker je z vpisom na študije Stem podobno kot s številom obolelih za covidom-19. Posamezna država ima lahko boljše številke: manj kot 2000 primerov okužbe z novim koronavirusom na milijon prebivalcev, medtem ko jih ima druga država več kot 3000. A problem ima, do iznajdbe cepiva, ves svet. Enako je z vpisi deklet na študije Stem. Države se sicer lahko razlikujemo in ponašamo z nekaj odstotnimi točkami razlike, a rast vpisa na študije Stem in razumevanje nadarjenosti v družbi doživljata renesanso sorazmerno počasi.
V večini raziskav, ki razgrinjajo (pre)nizke deleže tako vpisa na študije Stem kot znotraj tega prenizko zastopanost deklet, je v sklepnem delu – podobno kot v študiji omenjene Mary Wells – izpostavljen vitalni pomen zgledov pri odločanju o poklicnih poteh mladih. Prav to je poslanstvo rastoče skupnosti inženirk, kot ga je ubesedila prva slovenska inženirka leta Dora Domajnko iz podjetja RLS: »Namen inženirke leta je, da bi bilo za dekleta vedno na voljo dovolj informacij, kakšne prednosti in naloge prinašajo inženirske šole in poklici, da bi se tako lahko samostojno in samozavestno odločile, ali jim to ustreza ali ne.« Pomenljiv in ganljiv je bil prizor iz predsedniške palače, ko so jo obkrožile dijakinje in prosile, ali se smejo fotografirati z njo: ker se jih je njena zgodba dotaknila, ker jim predstavlja zgled in ker je Dora Domajnko inženirka, kar bi tudi same rade postale. Podobne so izkušnje dr. Aide Kamišalić Latifić, inženirke leta 2019. O tem, kako navdihujoča je njena življenjska zgodba, kako opogumljajoča, ji pišejo učitelji in mladi, mame in očetje.
Pobudnica priznanja inženirka leta, ki smo ga v Sloveniji zasnovali leta 2018, je bila knjiga o četrti industrijski revoluciji, ki je prevedena tudi v slovenski jezik. »Ko sem jo prebrala, mi je bilo jasno, da se bo v prihodnosti razvoj dogajal na področju tehnologije, tja bo usmerjen kapital, tam se bodo sprejemale velike in pomembne odločitve. Če je že zdaj v tehnologijah tako malo žensk, to pomeni – če ničesar ne spremenimo –, da bomo ženske v prihodnosti izrinjene na rob družbe in brez vpliva na njen razvoj,« razvoj ideje opiše Medeja Lončar, direktorica podjetja Siemens Slovenija in predsednica uprave podjetja Siemens Hrvaška, pobudnica izbora Inženirka leta. Četudi izpostavlja dekleta, dinamika tehnološkega razvoja zadeva tudi dijake. Ti se danes, ko v podjetjih vlada četrta industrijska revolucija, v šolskih učbenikih učijo zgolj o prvi in drugi. Poročilo o prihodnosti poklicev svetovnega gospodarskega foruma (WEF) iz Davosa je pokazalo, da znanje študenta iz prvega letnika zastari, ko se vpiše v četrti letnik. Tehnologija in z njo organizacije ter okolje se danes namreč razvijajo tako hitro, da tega razvoja ni mogoče spraviti v šolske učbenike tako, kot smo bili vajeni v šolskih sistemih v 20. stoletju.
Prav zato je povezanost med trgom dela, kjer se že danes oblikujejo poklici prihodnosti, ter šolskim ekosistemom, ki ima čedalje pomembnejšo vlogo pri prepoznavanju nadarjenosti in razvoju talentov mladih, ključna. Ne le da podjetja že danes ječijo, ker pomanjkanje inženirk in inženirjev upočasnjuje njihovo rast na trgih ter priložnosti, da z inovacijami ustvarijo novo vrednost in ustvarjajo nova delovna mesta, izkušnjo, kako ključna je vloga inženirjev pri nečem tako pomembnem, kot je reševanje življenj, nam je v vsem svojem sijaju ponudil covid-19. Štiri razvojne skupine slovenskih inženirjev so spomladi, v izrednih okoliščinah, v rekordnem času razvile prototipe respiratorja – ključnega aparata za reševanje življenj v pandemiji.
Priložnost, da se vključijo v reševanje izziva, so pri razvoju respiratorjev v eni od razvojnih ekip dobili tudi mladi. Nad izkušnjo, ki jim jo je ponudil Zavod 404, so bili navdušeni. »Inženirji se izzivov, ki so pred nami, preprosto lotimo. Tudi če morda ne razumemo ali ne znamo vsega, vseeno poskusimo in preizkusimo samega sebe. Res je bil super projekt – hvaležni smo, da smo lahko kot študenti sodelovali z vodji razvojnih timov iz različnih podjetij, spoznali podjetja in nova področja dela.«
Občudovanje, ki so ga razvojne skupine požele v javnosti, je najboljša možna popotnica inženirskim poklicem. Tudi zato v Sloveniji letos že tretje leto zapored organiziramo izbor Inženirka leta. Zaradi ideje, ki se je zaiskrila ravnateljici strokovne tehniške gimnazije, bodo inženirke leta od letos navduševale mlade v novem programu senčenja v podjetjih Inženir za en dan. Ko nekoč ne bomo več potrebovali promocije inženirstva med mladimi, ker se bodo na tehniške fakultete z žarečimi očmi vpisovale na stotine mladih, polovica deklet in polovica fantov, bodo za to zaslužne predvsem inženirke leta. Ker v družbi niso več nevidne, temveč navdih.
***
Mag. Edita Krajnović je direktorica družbe Mediade.
Prispevek je mnenje avtorja in ne odraža nujno stališč uredništva.
