Začrtajmo pot podnebnega ukrepanja

Prehod v brezogljični svet je edini način, da vsemu človeštvu zagotovimo svetlejšo prihodnost.
Fotografija: FOTO: David Gray/Reuters Reuters
Odpri galerijo
FOTO: David Gray/Reuters Reuters

Ob konferenci Cop26 v Glasgowu ta teden imamo neponovljivo priložnost, da določimo jasno pot v brezogljični svet. Uničujoče podnebne spremembe lahko preprečimo le tako, da odpravimo emisije ogljika. Čas, da bo ta prehod dovolj hiter, da dosežemo cilje pariškega sporazuma, nam hitro polzi iz rok, vendar – kar je ključno – se še ni iztekel.

Verodostojne usmeritve za zeleni prehod           

Prehod bi lahko pomenil stroške, a po drugi strani tudi priložnosti. Zaradi tehnološkega napredka so se stroški sončne energije precej zmanjšali, zato je ta zdaj eden najcenejših virov elektrike v zgodovini. Tako bi po podatkih Mednarodne agencije za energijo več kot polovico dodatnega zmanjšanja emisij, ki je nujno za doseganje ciljev pariškega sporazuma, lahko dosegli brez dodatnih stroškov za odjemalce električne energije.

Vendar se še ne moremo zanašati samo na obnovljive vire energije, hkrati pa v nekaterih sektorjih tehnologija še ni dovolj razvita. Ne vemo zagotovo, kakšna bodo naša gospodarstva čez 30 let in kako natančno bodo podnebne spremembe v prihodnje vplivale na naše življenje.

Ta negotovost človeka lahko ohromi, še posebno če je hkrati tudi zmotno prepričan, da en sam posameznik ne more vplivati na razmere ali da je že prepozno. Toda vsi lahko prispevamo in vsak ima svojo vlogo.

Centralne banke so se v zadnjih desetletjih naučile, da verodostojen inflacijski cilj lahko pripomore k usmerjanju pričakovanj v celotnem gospodarstvu. Podobno lahko vlade z dobro predstavljenimi in verodostojnimi usmeritvami za zeleni prehod vodijo prebivalce in podjetja, da pomembno in usklajeno pripomorejo k omejevanju podnebnih sprememb. Z jasnimi kažipoti se dolga in težka pot razdeli na več obvladljivih etap.

Delno morajo pri takšnih usmeritvah za zeleni prehod cene ogljika v celoti odražati sedanje ter prihodnje okoljske in družbene stroške. Vendar trenutno še zdaleč ni tako. Še več, neposredne subvencije za fosilna goriva so leta 2020 znašale 450 milijard dolarjev. Strmo zvišanje cen energentov lahko prizadene najranljivejše člane družbe, zato je nujen natančen premislek, da se zagotovi pravičen prehod, kjer se koristi pošteno razdelijo.

Za takšne usmeritve so nujne tudi velike tehnološke inovacije in naložbe v blažitev podnebnih sprememb. Javne naložbe lahko spodbudijo zasebne naložbe, pri čemer ima pomembno vlogo finančni sektor. Finančne institucije bi morale v načrtih za zeleni prehod pojasniti, kako se nameravajo prilagoditi brezogljični stvarnosti. Glasgowsko finančno zavezništvo za podnebno nevtralnost dela prve korake v tej smeri. Popolna, mednarodno skladna in preverljiva razkritja podatkov lahko pomagajo zagotoviti, da sredstva pridejo tja, kjer so najbolj potrebna, ter da se hkrati preprečuje tveganje lažnega zelenega oglaševanja.

Prispevek ECB k boju proti podnebnim spremembam

Tudi centralne banke imajo svojo vlogo. Posledice naravnih katastrof in zelenega prehoda za inflacijo neposredno vplivajo na osnovni mandat ECB, ki je ohranjanje cenovne stabilnosti, zato vse več pozornosti namenjamo podnebnim spremembam. Hkrati te posledice ustvarjajo tudi tveganja za banke pod našim nadzorom in bilanco stanja ECB.

Marsikdo deli našo zaskrbljenost. Približno sto centralnih bank in finančnih nadzornikov z vsega sveta se je združilo v mreži za ozelenitev finančnega sistema. Namen mreže je prispevati k razvoju upravljanja podnebnih in okoljskih tveganj v finančnem sektorju in zagotoviti financiranje, ki bo podpiralo zeleni prehod.

ECB se je včeraj javno zavezala, da bo v okviru svoje pristojnosti pripomogla k odločnemu ukrepanju nosilcev politik, da se začne izvajati pariški sporazum in se ublažijo posledice podnebnih sprememb. Poleg tega smo podnebnim spremembam namenili veliko pozornosti tudi v našem nedavnem pregledu strategije, pripravili pa smo tudi ambiciozen akcijski načrt dela na tem področju.

Podnebni stresni test ECB, ki je vključil celotno gospodarstvo, je pokazal, zakaj je v zvezi s podnebno problematiko koristno že zgodaj ukrepati. Kratkoročne stroške zelenega prehoda dolgoročno namreč močno odtehta dejstvo, da se s tem preprečijo katastrofe, ki povzročajo visoke stroške, kot so požari v naravi, vročinski valovi in suša. Na poti k doseganju neto ničelnih emisij do leta 2050 nas lahko usmerjajo jasni mejniki.

Pot pred nami

V resnici nas čaka izbira. Ko po motnji zaradi pandemije obnavljamo in preoblikujemo naša gospodarstva, imamo priložnost, da se odpovemo ogljiku. Cesta pred nami nam morda vzbuja strah, vendar poznamo cilj in velik del poti je že dobro osvetljen. Prehod v brezogljični svet je edini način, da človeštvu zagotovimo svetlejšo prihodnost. Antoine de Saint-Exupéry je dejal: »Zdaj je čas za ukrepanje. Nikoli ni prepozno, da nekaj narediš.«

***

Christine Lagarde, predsednica ECB

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.

Preberite še:

Komentarji: