Če bi vlada sprejela širitev uporabnosti vavčerjev še na kulturo in medije, bi s tem spodbudila tudi medijski trg, bralcem bi približala gesto plačila za medijske vsebine.
Galerija
Leta 2010 je bilo v Sloveniji 288 časopisnih trafik, letos je delujočih še 184 (vključeni so kioski 3DVA in Delo prodaja). FOTO: Voranc Vogel/Delo
Pred natanko petdesetimi leti je kiosk K67 slovenskega arhitekta Saše Mächtiga postal del prestižne zbirke umetnosti 20. stoletja v eni najelitnejših umetniških institucij na svetu, newyorškem Muzeju sodobne umetnosti (MoMA). Do preloma tisočletja je bilo v vsej Evropi prodanih kar 7500 enot. Kioski so bili nepogrešljiv servis urbanega življenja na ulici. Zadovoljevali so potrebe meščanov s ponudbo hitre hrane, srečk, cigaret in predvsem – različnih tiskovin, ki so kupce nagovarjale z vseh površin te mikroarhitekture. Kioski so bili materializacija pluralnosti. Raznovrstna izbira medijev v številnih uličnih trafikah je odsevala tudi dober status tiska in njegovo relevantnost v družbi.
Prodaja tiskanih medijev upada, kar se odraža v javnem prostoru. Leta 2010 je bilo v Sloveniji 288 ...
| Kolumne
