Dan

»Ob svetih treh kraljih se toliko pozna, kolikor petelin zazijá,« je pregovor, ki me spremlja od malih nog, a sem se globine njegovega sporočila lotila šele nedavno. Da gre za težko pričakovani novoletni prirast jutranje svetlobe, je jasno takoj, »en petelinji zazijaj« pa je teže definirati. Ob nedavnem zimskem solsticiju sem se po razlago zatekla k najbistrejšemu posvetovalnemu telesu, kar jih poznam: k svojim dijakom. Da gre za zelo majceno spremembo svetlega dela dneva, so bili složni. In kolikšna je ta sprememba? Kolikor petelin razpre kljun, so menili prvi. Kolikor traja en kikiriki, so bili prepričani drugi. Kot se spodobi za najbistrejše posvetovalno telo, je razhajanje v stališčih sprožilo le nekaj skomigov z rameni, češ, pomagali smo ji, naj profesorica odslej sama prede svoje ...