Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Kolumne

Dvig cen in energetika popačila rezultate

Sto tisoč evrov dodane vrednosti na zaposlenega do leta 2030 bi lahko dosegli le ob 7,6-odstotni povprečni letni rasti.
Bojan Ivanc. FOTO: Matej Družnik
Bojan Ivanc. FOTO: Matej Družnik
14. 5. 2024 | 05:00
8:08

V nadaljevanju preberite:

V petek, 10. maja, je postalo jasno, da je slovensko gospodarstvo dve leti prej doseglo raven produktivnosti, ki smo ga kot cilj postavili na GZS: doseči produktivnost nad 60.000 evrov na zaposlenega. Ajpes je na svoji tradicionalni tiskovni konferenci konkretno poročal o poslovanju gospodarskih družb (pa tudi o samostojnih podjetnikih in zadrugah) in razkritju teh podatkov se je treba posvetiti tudi vsebinsko. Rezultati poslovanja so le delno presenetili pri določenih poslovnih kategorijah, še najmanj pa pri dodani vrednosti, saj je ta zrasla za 12 odstotkov, kar je bilo za približno 1,5 odstotne točke več od nominalnega BDP.

To bo tokrat zelo verjetno ugodno vplivalo ob naslednji reviziji na oceno realne rasti BDP za leto 2023, ki je bila po prvi oceni pri 1,6 odstotka. Popravek na dva odstotka je tako verjetnejši. Leta 2022 je bil namreč položaj prav nasproten – 5,4-odstotna realna rast se je po objavi relativno šibkih podatkov o poslovanju družb pozneje znižala na vsega 2,5 odstotka. Leto 2023 je odstopalo glede na leto 2022 z več vidikov – povprečna rast cen je bila višja, cene energentov in surovin so se na veleprodajnih trgih povprečno znižale, rast zaposlovanja je ostala visoka, vendar je bila nižja kot leta 2022, predvsem pa se je močno zvišala povprečna plača. Vsi ti vplivi so imeli različne učinke na prodajo, dodano vrednost, EBITDA in neto dobiček, štiri najpomembnejše poslovne kategorije v poslovnem izkazu družb.

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Sorodni članki

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine