Ameriški predsednik je zagrozil Kanadi s še močnejšim bičem

»Zame je velika čast poslati pismo, ki kaže moč in zavezanost našim trgovinskim odnosom,« je ameriški predsednik Donald Trump z mehkimi besedami in trdo palico Kanadi napovedal 35-odstotne carine na vse izdelke, če do 1. avgusta ne bo sprejela njegovih pogojev. S strahom pričakujejo sporočilo iz Washingtona tudi druge države, med njimi ob koncu redakcije Evropska unija.

Oče doktrine Najprej Amerika je omenil kanadsko finančno maščevanje. Kanadski premier Mark Carney je res nedavno grozil s carinami na digitalne dejavnosti ameriških tehnoloških družb, ki prevladujejo tudi na kanadskem trgu, toda grožnjo je hitro umaknil, morda v strahu pred še močnejšim ameriškim carinskim bičem. S 1. avgustom, če se ne bodo drugače pogodili, bo ves kanadski izvoz v ZDA dražji za 35 odstotkov, še bolj izvoz jekla, aluminija in avtomobilov. Če bo kanadska vlada odgovorila s kazenskimi udarci, se bodo Trumpovi še povečali.

Kanadski premier  Mark Carney se poskuša povezovati z Veliko Britanijo in EU. Foto Blair Gable Reuters

Kanada lahko izboljša pogoje s sodelovanjem pri ustavitvi dotoka fentanila, je sporočil ameriški predsednik. Prejšnjega kanadskega premiera Justina Trudeauja naj bi zmerjal z guvernerjem 51. zvezne države ZDA tudi zaradi pomanjkljivega nadzora na mejah. Trump ne odpušča ameriških smrti zaradi kitajskih opioidov, ki so se po vrhuncu leta 2023 zmanjšale za četrtino, še vedno pa zaradi tega umre več kot 80.000 Američanov na leto. Američani verjamejo, da se je po zaprtju meje z Mehiko tihotapstvo povečalo prek Kanade.

Republikanski prvak sili kanadske oblasti k sodelovanju, predvsem pa hoče nagraditi ameriški delavski razred, ki so ga prizadele države s trgovinskim presežkom. Tem ponuja izhod v selitvi proizvodnje v ZDA, kar bi izdelke osvobodilo carin. Obljubil je hitra, profesionalna in rutinska dovoljenja, »z drugimi besedami, v nekaj tednih«. Delo bi tako dobili ameriški delavci, ne kanadski ali evropski.

Vpliv trgov

Kanadski premier se poskuša povezati z drugimi državami, zlasti z Veliko Britanijo in Evropsko unijo. Prva je z ZDA že sklenila trgovinski dogovor, druga je ob koncu redakcije še čakala na Trumpovo odločitev. Trenutno nobena država na svetu ne more nadomestiti ameriškega trga, ki je minula desetletja poganjal gospodarski razvoj številnih drugih. Kitajski, ki je največja tarča nove agresivne ameriške trgovinske politike, ponuja srečanja na visoki ravni. Državni sekretar Marco Rubio se je na malezijskem zasedanju držav jugovzhodne Azije srečal s kitajskim zunanjim ministrom Wang Yijem.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio poskuša pridobiti Kitajce. Foto Mandel Ngan Afp

V Kuala Lampurju se je srečal tudi z ruskim kolegom Sergejem Lavrovom, a bolj kot zaradi carin zaradi vojne v Ukrajini. Trump, ki je v prvem mandatu že kaznoval Moskvo, spet izgublja potrpljenje. V prvem planu pa je vendarle spreminjanje trgovinskih odnosov na svetu za krepitev ameriških delavcev. »ZDA zlorabljajo carine, uničujejo svobodni trgovinski sistem in prizadevajo stabilnost svetovnih oskrbovalnih verig,« se je pritožil kitajski zunanji minister.

Mnogi upajo, da bodo Trumpa izučili negotovi trgi, a so se ti po prvem udarcu na »dan osvoboditve« 2. aprila pomirili. Trgovinska vojna napoved Kanadi jih je spet nekoliko zamajala, trgovci z novci pa najbolj natančno opazujejo posledice politike Najprej Amerika na ZDA. Njen predsednik na družbenem omrežju truth social razglaša na stotine milijard dolarjev proračunskega pritoka zaradi kazenskih carin – in moč ameriških tehnoloških podjetij, kot je Nvidia. V ekonomiji ponudbe, ki jo zagovarja tudi trumponomika, to pomeni pričakovanje hitre rasti produktivnosti zaradi tehnološkega napredka, v primeru Nvidie predvsem zaradi umetne inteligence.

Trump ostro napada predsednika ameriške Fed Jeroma Powlla, ki v kazenskih carinah vidi nevarnost inflacije.  Foto Carlos Barria Reuters

Tako kot informacijske tehnologije v devetdesetih letih minulega stoletja naj bi tehnološki napredek tudi zdaj obračunal z inflacijo. Tudi zato Trump tako udriha po predsedniku zvezne banke Fed Jeromu Powllu, ki prav zaradi trgovinskih vojn noče nižati obrestnih mer. Če bo prihodnja rast res pogojena s ponudbo, ne s povpraševanjem, trumponomika ni tako iz trte zvita, kot se zdi mnogim. Proizvodnjo poganja tudi z nižanjem davkov, predvideva pa ohranitev dolarja kot rezervne valute. Trump tudi tu ne pozna milosti. Vsem državam, ki bi ogrožale njegovo nadvlado, je zagrozil z dodatnimi carinami.