Ekologija kot radost, ne kazen

Obrnimo se proti toku, čeprav ni enostavno biti proti in se za povrhu radostiti: družbenopolitični mainstream v svoji nasilnosti težko prenaša motnje, včasih jih niti ne razume, vsaj dokler se te sčasoma ne zgostijo v kritično maso, se še same spremenijo v obče in izpodrinejo nekdanje prevladujoče. Isti vzorec se ponavlja od pamtiveka do naslednjega političnega vala. V Franciji je poleti pljusknil (novi) »zeleni val« in dodobra poškropil družbo, saj so po lokalnih volitvah – marca je bil prvi krog in junija drugi – v številnih večjih mestih na prvi občinski stolček sedli zeleni župani (Evropa, ekologija, zeleni, EELV). Večinoma se jim je, nekaterim kot popolnim političnim neznankam, posrečilo v navezi z zelo upehanimi socialisti, neredki so zmagali predvsem kot drugačen glas proti, med ...