Jokajoči kamnolom

Že ves mesec me spremljajo podobe antičnih upodobitev Niobinih sinov in hčera. Antični kiparji so z njimi najlažje upodobili upostošenje, ki ga za sabo puščata ošabnost in napuh. Saj poznate zgodbo: Nioba, Tantalova hči in Amfionova žena, je imela vse, kar bi si človek lahko želel. Visok družbeni status, srečno zasebno življenje in kar štirinajst otrok, sedem sinov in prav toliko hčera. Pesnik Ovidij, ki njeno zgodbo najlepše opiše, pravi, da »res bi ji rekli lahko, da je najsrečnejša vseh mater, ako si Nioba ne bi tegà domišljala sama«. Povsem jo je prevzel napuh, občutek nepremagljivosti, nezmotljivosti, ponosa in samozavestne očaranosti s sabo. Usoda takšnih ljudi je očitno, da ne opazijo grozečega propada. Kakor opiti stopajo v konflikte; ker ne premorejo samokritike, pa jih vsak ...