V nadaljevanju preberite:

Po velikem, revidiranem, 0,6-odstotnem padcu gospodarske rasti v prvem četrtletju se je slovenski BDP v drugem četrtletju zvišal za 0,7 odstotka, je objavil državni statistični urad.

Objava podatkov državnega statističnega urada je nižja od ocene Consensusa, ki združuje ocene različnih ustanov. Ta je za drugo četrtletje ocenjeval 1,3-odstotno rast. Glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc je, denimo, za drugo četrtletje ocenjeval enoodstotno rast na četrtletni in 0,7-odstotno rast na medletni ravni.

Na gospodarsko aktivnost je v drugem četrtletju pozitivno vplivalo zasebno trošenje, ki se je povečalo za 3,6 odstotka, kar je opazno več kot v predhodnih četrtletjih. To se je povečalo zaradi večjega trošenja v gostinskih in turističnih dejavnostih, povečali pa so se tudi nakupi drugih proizvodov.

Turistični ponudniki so v vremensko ugodnem juniju našteli 795.000 prihodov turistov in slaba dva milijona prenočitev, kar je petino več kot junija lani, skoraj toliko kot v rekordnem juniju 2022, ugotavlja statistični urad. Podatki za julij in dosedanji avgust pa kažejo na več prihodov turistov kot lani tudi v obeh najpomembnejših turističnih mesecih.

Bruto investicije so se povečale za 7,5 odstotka, kar je zlasti posledica povečanja zalog. Bruto investicije v osnovna sredstva so se zmanjšale, vendar je bil upad (0,2-odstoten) manj izrazit kot v predhodnih četrtletjih.

Investicije v zgradbe in objekte so se zvišale za pol odstotka, kar je prvo zvišanje po štirih četrtletjih upada, vzrok pa je v več investicijah v nestanovanjske zgradbe, medtem ko se investicije v stanovanja še naprej zmanjšujejo.

Analiziramo ključne makroekonomske trende v prvem polletju.