V nadaljevanju preberite:

Neizobražen okus je nezanesljiv okus. Takšna je bila teza umetnostnega zgodovinarja Konrada Fieldinga, ki pa je živel in seveda tudi razmišljal v maniri 19. stoletja, sicer pa tu seveda ni mišljen zgolj okus, temveč zmožnost celovite percepcije. Veljajo takšni principi tudi v 21. stoletju? V določeni meri gotovo, glede na zelo kompleksno produkcijo likovne oziroma vizualne umetnosti se zdi za globlji uvid nujno enormno obvladovanje podatkov, smisel za kombinatoriko, simboliko, alegoriko, pa za alogičnost, absurd, ironijo in travestijo, vse do običajne potegavščine. Ob tem pa so nepogrešljivi še senzibilnost, imaginacija in intuitivnost, da se takšno ali drugačno sporočilo razbere tudi ob najbolj zapletenih – ali pa morda povsem poenostavljenih – projektih.