Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Kolumne

Lahko računamo na angele?

Nekateri arhitekti bi stavbe najraje očistili sledi življenja, da bi zasijal arhitekturni koncept.
Nina Granda FOTO: Uroš Hočevar/Kolektiff
Nina Granda FOTO: Uroš Hočevar/Kolektiff
5. 10. 2022 | 05:00
5. 10. 2022 | 19:26
7:24

V kolumni preberite: 

Arhitekturo razumemo kot nekaj statičnega, kar je s svojo lokacijo ključno definirano. Toda poznamo primere, ko je arhitektura iz različnih razlogov spremenila svoje prvotno stališče, pozicijo. Eden takšnih je Plečnikova cerkev Cirila in Metoda (1934), ki je stala na območju sedanjega Gospodarskega razstavišča. Ob kongresu CZK leta 1958, leto po Plečnikovi smrti, so cerkev porušili in na njenem mestu postavili paviljon Jurček in obelisk. Cerkev so nato po originalnih načrtih postavili na Vodovodni cesti, v njej pa poustvarili tudi originalni interier in premestili arhitektovo notranjo opremo ter poslikave Izidorja Moleta in Staneta Kregarja. A tudi sam Plečnik je v realizaciji svoje vizije urejanja mesta Ljubljane večkrat predvidel translokacijo, ne le manjših stvaritev, kot so vodnjaki in ulična oprema, ampak tudi večjih – tak primer je Hradeckega most (znan tudi kot Čevljarski most), ki so ga leta 1931 ob urejanju nabrežij Ljubljanice po Plečnikovi zasnovi prestavili na novo mesto v Mostah, kjer je dobil ime Mrtvaški most. Leta 2011 so ta litoželezni most obnovili in sanirali ter ga postavili na tretjo lokacijo, v Trnovo, kjer je spet dobil prvotno ime, Hradeckega most, in je danes namenjen pešcem in kolesarjem.

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine