Nekaj mesecev po tem, ko je Robert Golob napovedal odstranitev rezilne žice z meje med Slovenijo in Hrvaško, so iz Istrske županije napisali zahtevo in pričakovanje, da slovenska vlada vendar nekaj ukrene s to žico, ki si jo bodo lahko slovenski velepolitiki po mili volji vzeli za spomin domov, si jo obesili kot življenjski dosežek okoli vratu ali pa jo napletli okoli svojih hiš, dvorišč, vrtov, njiv, na vrata v bloku, vikendu ali kamor koli že.

Postavili so jo naprednega leta 2015, tedaj je protestiralo en ščepec Slovencev in Hrvatov, zgodilo se je manj kot nič. Slovenska vojska je nalogo vzela resno in vrhunsko zaupno, politiki z Mirom Cerarjem in vsemi njegovimi sateliti, strici, tetami in dediči so napisali strokovne utemeljitve, kako takšna žica izboljša bivalne razmere v naprednih državah. Žice niso ustavile migrantov, se je pa zaradi njih sem ter tja utopil kak revež, nedolžen otrok, ulovila se je kakšna srna ali druga nedolžna kreatura, dobavitelj teh stotin kilometrov žice si je napolnil žepe, predsedniki obeh držav pa so se še naprej srečevali, se prijateljsko trepljali in si pomagali držati stolčke.

Na, pa pride en Golobov Robert in pove, da bo imela naša vojska, naš ponos, v naslednjih mesecih spet nekaj dela. Dobila bo hudo zahtevno nalogo reševanja časti domovine. Teoretiki odličnosti rezilnih žic bodo še vnukom pripovedovali grozljive pravljice o strašnih Turkih, ki režejo glave in natikajo najlepše in najčistejše Slovence na kol. Brez pravljic bi bilo življenje suhoparno, zaslužek za prijatelje manjši.

Tudi turkmenistanska varnost je izrednega pomena za slovensko celovitost. Nikjer nisem zasledil opravičila slovenske policije, ki je v četrtek zjutraj ob sedmi uri tebi nič meni nič potrkala na vrata hotelske sobe in odpeljala sodelavko Pussy Riot v pripor. Policija pričakovano ne popušča, trdno zacementirana, da je ravnala strokovno popolno. Turkmenistan je pač resna država, in če so pred dvajsetimi leti razpisali tiralico za nekom, je to najverjetneje zelo nevarna oseba.

Najprej smo vzeli Kremelj, potem vzamemo še Šmarno goro. Pussy Riot Foto Denis Sinyakov

Droben dosežek slovenske policijske čuječnosti pove vse o tem, za koga vse v resnici dela ta policija. Zdaj čakamo na zahvalno pismo iz Kremlja in Ašhabada. Naši tajni agentje se globoko strinjajo. Mucine ulične upornice so nepredvidljivo nevarne. Zato je treba z njimi najbolje trdo in kar vnaprej, na zalogo ukrepati, da si niti po naključju ne bi drznile narobe predstavljati slovenske svobode. Če Švicarji in Avstrijci nimajo pojma, jim bomo mi pokazali, kako je treba skrbeti za varnost Evrope in Turkmenistana hkrati.

Janez lahko vlada dalje

Izolani so očitno navdušeni nad svojimi sosedi v Piranu. Eden od izolskih svetnikov je resno predlagal, da bi letošnjo izolsko občinsko nagrado podelili piranskemu občinskemu svetu. Menda ni nikogar, ki bi bil v zadnjih letih naredil več za Izolo. Kar naprej se Pirančani odpovedujejo državnemu denarju in ga nesebično prepuščajo svojim sosedom, večnim tekmecem iz večstoletne vojne, da si vsem plačanim prenočiščem ključnim ministrom navkljub pošteno mastijo brke. Zato niti približno ne nameravajo podpisati mirovne pogodbe s Piranom. Ker se jim preprosto ne izplača.

Ob takih dosežkih zato ni čudno, če Pirančani izgubijo orientacijo in zapadejo v krizo srednjeveške identitete. Eni si za zgled jemljejo srednji vek, druge bolj mami svetníška avreola in bi namesto v Luciji živeli v Sveti Luciji. Pomislite, kako blagodejno zveni, če si lahko rečeš, da si sveti Lucijan, sveti Kristjan, sveti Vojko, pa tudi sveti Genij. Medtem ko so kratkohlačni zanamci pričakovali, da jim bodo ti najobetavnejši svetniki zgradili New Lucy, Luci du Bai, Palma De Lucia, Lulu City (v italijanski različici Zia Lulu) ali pa še modernejšo Lucy in the Sky With Diamonds, hočejo piranski svetniki kakih 500 let nazaj. Sveta Meira pravi, da jim vračanja v stare čase ne brani, če hkrati Portorož preimenujejo v Santa Meira delle Rose, kot so Portorožu pravili v poznem srednjem veku. Ljubljana bo postala E Mona ali pa Laibach, ampak E Mona v Piranu zmaga. Pri Kopru bo trda, ker eni navijajo za grško Aegido, drugi za Capris, tretji za Justinopolis, sodobni sholastiki pa bi mu rekli Glava Istre. Tako smo v zgolj nekaj stavkih odprli dovolj tem za zdrahe, dvoboje, vojne napovedi, tožbe, sodne obravnave, likvidacije in smrtna sovraštva do konca življenja. Potem se bo tako in tako treba pripraviti na še ene nove volitve.