V nadaljevanju preberite: 

Prejšnji petek je mimo skupine vernikov, ki so molili rožni venec na Kongresnem trgu v Ljubljani, primarširal neki moški in se zadrl: »Srednji vek!« Podobo vernikov, ki kleče molijo pred dvignjenim križem, je na prvi pogled resda mogoče odpraviti kot arhaičen ostanek srednjeveškega časa, a to bi bila napaka. Ko sem pred skoraj desetimi leti na konferenci v Bruslju s še nekaterimi drugimi raziskovalkami in raziskovalci družbenih gibanj poročal o pojavu transnacionalnega neokonservativnega gibanja, ki ga danes poznamo kot »antigendersko gibanje«, se je na naše izvajanje odzvala visoka predstavnica evropske komisije, pristojna za politike enakosti, in zamahnila z roko, češ da to, na kar opozarjamo, sodi v srednji vek in da danes res nihče ne bo verjel nekakšni ideji o teoriji spola, ki da uničuje naše družine, moškost in ženskost.

Bolj ko smo poudarjali, da je tak odziv nevaren, manj nam je verjela. A danes v Bruslju in Strasbourgu že obstajajo številne dobro financirane lobistične skupine in organizacije, ki skozi ne več zgolj stranska vrata poskušajo v politike Evropske unije vpeljati ideje, na katerih temelji petkova javna molitev. Njihov cilj je jasen in ga povzema akcijski načrt tako imenovane Agende Evropa, združenja več kot 150 neokonservativnih akterjev, ki si prizadevajo za razveljavitev vseh zakonov o istospolnih porokah in posvojitvah ter zakonov, ki dovoljujejo razvezo zakonske zveze, zavzemajo se za prepoved umetne oploditve in abortusa, za ugodnejšo obravnavo zakonske zveze med moškim in žensko, za prepoved »homoseksualne propagande« v šolah in za uzakonjenje šolanja na domu ter za odpravo vse zakonodaje o enakosti.