Cesarjevo regresno darilo
Regres je namenjen predvsem dopustu, a mnogi ga porabijo za golo preživetje.
Odpri galerijo
Foto Blaž Samec/Delo
Zaposleni zglednih delodajalcev se letos lahko veselijo. Na svoje račune so že, večinoma pa se bo to zgodilo ta ali prihodnji mesec, prejeli precej višje regrese kot lani. K temu je delno pripomogla vlada, ki je z zakonskimi spremembami omogočila, da cesar do višine povprečne plače ne bo pobiral, kar je njegovega. Nekatera podjetja so tudi zaradi te novosti še dodatno razvezala svojo mošnjo, tako da bo dopustniški priboljšek nekaterih delavcev tudi več sto evrov višji, kot je bil lani.
Popolna davčna razbremenitev do povprečne plače pomeni, da bi delodajalci svojim zaposlenim lahko brez odtegljajev letos izplačali do okoli 1700 evrov in da bi bil bruto znesek enak neto izplačilu. Takšno rešitev so podpirali tako sindikati kot delodajalci, ki so v preteklosti radi poudarjali, da bi delavcem dali več, če bi le bila ta izplačila manj obdavčena. A kot kažejo podatki, bodo zdaj, ko se je to res zgodilo, maksimalno davčno olajšavo izkoristila in izplačala najvišji neobdavčen regres le redka podjetja, res pa je, da se je letos več delodajalcev odlepilo od zakonsko zapovedane minimalne spodnje vsote.
Regres morajo delodajalci po zakonu izplačati najpozneje do 1. julija v tekočem letu. Namen tega izplačila je, da zaposleni prejmejo nekakšno dodatno žepnino, da lahko sebi in svoji družini privoščijo oddih ter si pridobijo moči za nadaljnje uspešno delo. Toliko bolj je zato nerazumljivo, da izplačilo regresa kljub času debelih krav še vedno ostaja eno od področij, na katerem pristojni opažajo največ kršitev delovnopravne zakonodaje. Inšpektorji na leto odkrijejo kar okoli 2000 kršitev pri izplačilu regresa, ena od pogostih kršitev je prav zamik izplačila, četudi družba dobro posluje. Iz tega niso izvzeta niti velika podjetja, a teh zlorab je še več v manjših družbah, kjer si neorganizirani posamezniki v strahu pred izgubo službe tega ne upajo niti zahtevati niti prijaviti.
Regres je seveda namenjen predvsem dopustu, a žal mnogi, ki se težko prebijajo iz meseca v mesec, ta finančni prihodek namesto za oddih porabijo za golo preživetje. Pretresljivo je vedno znova odkrivati, koliko otrok in odraslih ljudi še nikoli ni šlo na morje, pa ne zato, ker si tega ne bi želeli.
S popuščanjem davčnega primeža pri regresu in pred tem že božičnici oziroma nagradi za uspešnost je vlada nedvomno naredila korak v pravo smer. A ideje o nadaljnjem višanju popolne davčne olajšave za izplačilo nagrad vodijo na tanek led, saj odpirajo nevarnost, da bi delodajalci del plače »pretopili« v nagrade. Delavci bi se seveda veselili višjega neto prejemka, a ta radost bi zaradi nižjih prispevkov in nižje pokojnine hitro skopnela ob upokojevanju. To bi pomenilo tudi siromašenje pokojninske in zdravstvene blagajne, ki sta že tako pod velikim pritiskom in za kateri vlada že išče načine za njuno krpanje.
Popolna davčna razbremenitev do povprečne plače pomeni, da bi delodajalci svojim zaposlenim lahko brez odtegljajev letos izplačali do okoli 1700 evrov in da bi bil bruto znesek enak neto izplačilu. Takšno rešitev so podpirali tako sindikati kot delodajalci, ki so v preteklosti radi poudarjali, da bi delavcem dali več, če bi le bila ta izplačila manj obdavčena. A kot kažejo podatki, bodo zdaj, ko se je to res zgodilo, maksimalno davčno olajšavo izkoristila in izplačala najvišji neobdavčen regres le redka podjetja, res pa je, da se je letos več delodajalcev odlepilo od zakonsko zapovedane minimalne spodnje vsote.
Regres morajo delodajalci po zakonu izplačati najpozneje do 1. julija v tekočem letu. Namen tega izplačila je, da zaposleni prejmejo nekakšno dodatno žepnino, da lahko sebi in svoji družini privoščijo oddih ter si pridobijo moči za nadaljnje uspešno delo. Toliko bolj je zato nerazumljivo, da izplačilo regresa kljub času debelih krav še vedno ostaja eno od področij, na katerem pristojni opažajo največ kršitev delovnopravne zakonodaje. Inšpektorji na leto odkrijejo kar okoli 2000 kršitev pri izplačilu regresa, ena od pogostih kršitev je prav zamik izplačila, četudi družba dobro posluje. Iz tega niso izvzeta niti velika podjetja, a teh zlorab je še več v manjših družbah, kjer si neorganizirani posamezniki v strahu pred izgubo službe tega ne upajo niti zahtevati niti prijaviti.
Regres je seveda namenjen predvsem dopustu, a žal mnogi, ki se težko prebijajo iz meseca v mesec, ta finančni prihodek namesto za oddih porabijo za golo preživetje. Pretresljivo je vedno znova odkrivati, koliko otrok in odraslih ljudi še nikoli ni šlo na morje, pa ne zato, ker si tega ne bi želeli.
S popuščanjem davčnega primeža pri regresu in pred tem že božičnici oziroma nagradi za uspešnost je vlada nedvomno naredila korak v pravo smer. A ideje o nadaljnjem višanju popolne davčne olajšave za izplačilo nagrad vodijo na tanek led, saj odpirajo nevarnost, da bi delodajalci del plače »pretopili« v nagrade. Delavci bi se seveda veselili višjega neto prejemka, a ta radost bi zaradi nižjih prispevkov in nižje pokojnine hitro skopnela ob upokojevanju. To bi pomenilo tudi siromašenje pokojninske in zdravstvene blagajne, ki sta že tako pod velikim pritiskom in za kateri vlada že išče načine za njuno krpanje.
