Kako do manjše gneče

Da se v Sloveniji promet v zadnjih letih povečuje in se bo še, verjetno ni kaka presenetljiva ugotovitev. Vsakdo od nas se verjetno tako ali drugače spopada z zastoji, čakanjem. Novi pogoni, ki jih proizvajalci pripravljajo in uvajajo, mislimo predvsem na električnega, bodo vsaj v lokalnem smislu morda pripomogli k izboljšanju zraka, a to zelo hitro ne bo šlo, predvsem pa kakršnokoli vozilo kot tako – tudi s čistejšim pogonom – zavzema prostor, gneča zgolj z uporabo drugačnega pogona ne bo nič manjša. Čeprav zelo veliko pišemo o drznih načrtih industrije ter avtomobilih, ki bodo vozili namesto nas, znali med seboj komunicirati in tako zmanjšati gnečo, se to vendarle zdi še zelo oddaljena prihodnost, nekateri pravijo, da tiste popolne avtonomnosti sploh nikoli ne bo. Nekoliko bliže je morda deljenje, souporaba avtomobilov, da bi jih bilo na cestah tako manj, a v kaj takega ljudi, ki so vajeni lastništva, težko na hitro prisiliš; za to so morda bolj dojemljive mlajše generacije.



Na slovenskih avtocestah načrtujejo uravnavanje hitrosti, kar se mi zdi smiselna poteza za večjo pretočnost. Postopno naj bi širili tudi vpadnice, o katerih so mnenja različna, kdo pač tudi meni, da bo sama širitev pomenila spodbujanje k še več vožnjam. Železnica? Glede na to, kaj se nam dogaja zdaj, se mi za nazaj skoraj zdi, da bi jo nekoč morali povsem na novo graditi hkrati z avtocestami. Mislim si, da bi se ljudje zelo radi peljali s kakim hitrim vlakom, vsaj po delu avtocestnega križa. Ampak česa takega ni na vidiku. Res se zdi, da smo javni transport v zadnjih dveh desetletjih močno zanemarili.

Menda se bo v prihodnje še najhitreje povečeval predvsem tranzitni promet. Seveda smo zavezani k prostemu pretoku blaga in ljudi. Kaj pa če ta poslabšuje kakovost življenja na nekem območju? Ga smemo omejiti? Smo sposobni vsaj nekaj tovora prenesti na železnico?



V mestu, kakršno je Ljubljana, bi bilo morda koristno vzpostaviti sistem mestne železnice po sedanjih (in nadgrajenih) progah, koristne bi bile dodatne in gosto zasedene avtobusne linije, boljša infrastruktura za uporabo koles in ne nazadnje možnosti za njihovo parkiranje. Vendar je po drugi strani dejstvo, da vsak dan v glavno mesto zelo veliko ljudi pride od drugod, po nekaterih ocenah zjutraj pripelje in popoldne odpelje 130.000 vozil. Sprašujem se, ali je res nujno, da se delovna mesta koncentrirajo v Ljubljani. Seveda mora glavno mesto nekatere stvari imeti, a ne vem, ali morajo res tu biti vsa. Morda bi katerega od velikih načrtovanih trgovskih centrov ali sklop ne tako urgentnih služb javnega sektorja lahko imeli tudi zunaj obvoznice. Še pomembnejša pa se mi zdi dolgoročna politika širšega razvoja in več delovnih mest drugod po Sloveniji.