Ko kričijo skrajneži, sredina umira

Prejšnjo sredo sem šla v pol ure oddaljeni Hanau. Na osrednjo žalno slovesnost za desetimi žrtvami ksenofobnega morilca. Najbolj se mi je v dušo usedel stavek lastnika bara, v katerem je morilec sejal smrt: »Mercedes je glasbo rada poslušala na glas. Vsakič, ko sem vstopil v bar, jo je stišala. Glasba je zdaj povsem tiha.« Deseterica je morda res za vedno umolknila, vprašanje pa je, ali je ta tišina dovolj glasna, da bi preglasila kričanje skrajnežev. Glasnejši ko so skrajneži, manj glasu ima sredina. Skrajno desno kričijo, da je treba migrante na mejah postreliti, skrajno levo, da je treba ljudi prepeljati v EU, pa bo, kar bo. Sredina pa se vse bolj izgublja v stanju popolne, vse bolj se dozdeva, načrtne shizofrenije. Kako si sicer razlagati s humanostjo obarvane izjave, da je migrantom ...