Lepi in fit
Verodostojnost ministra Erjavca je hkrati z usodo generalmajorke na trdi preizkušnji.
Odpri galerijo
Karikatura: Marko Kočevar
Vodenje Slovenske vojske sodi med najtežje vodstvene naloge v državi, če sodimo po hitrosti menjavanja generalov na vrhu vojske. Nabor ustreznih kadrov za položaj načelnika generalštaba je zelo omejen.
Generalmajorki Alenki Ermenc, ki je novembra lani prevzela vodenje generalštaba ob velikem navdušenju domače in tuje javnosti nad prvo žensko na čelu vojske katerekoli članice Nato zveze, se, kot kaže, iztekajo dnevi na tem položaju. Če bo kmalu odšla, bo vojska v manj kot letu in pol morala iskati že tretjega načelnika generalštaba.
Seznam težav vojske je dolg: pomanjkanje kadrov, preveč podčastnikov in častnikov glede na število vojakov, neustrezna struktura porabe sredstev za obrambo in nenehno zapletanje v afere in polafere pri nakupih vojaške opreme in oborožitve ... Medtem ko opozicijsko pozicijska Levica zahteva revizijo nakupa štirikolesnih oklepnikov Oshkosh, se morata minister za obrambo Karl Erjavec in premier Marjan Šarec pripraviti na nov sveženj neprijetnih vprašanj o (ne)pripravljenosti Slovenske vojske. Zadnja ocena pripravljenosti bo znana v petek.
Šarec je po dolgem času prvi premier, ki vsaj v javnih nastopih poudarja pomembnost varnostnih in obrambnih tem. Zdaj pa bo gotovo moral obrambnega ministra vprašati, kaj je on storil za stalnost vodenja in poveljevanja. Verodostojnost ministra Erjavca je torej hkrati z usodo generalmajorke na trdi preizkušnji.
Zakaj je pomembno, da vojska uživa vsaj privid stabilnosti vodenja? Na to vprašanje lahko odgovorimo s preprosto primerjavo: če bi radi bili poleti na plaži lepi in fit, tega ne bomo dosegli z menjavanjem trenerjev in programov vadbe, ampak z redno in sistematično vadbo po programu, ki ga je predpisal izbrani strokovnjak. Tako zapleteno, a hkrati tako preprosto je to v vojski.
Generalmajorki Alenki Ermenc, ki je novembra lani prevzela vodenje generalštaba ob velikem navdušenju domače in tuje javnosti nad prvo žensko na čelu vojske katerekoli članice Nato zveze, se, kot kaže, iztekajo dnevi na tem položaju. Če bo kmalu odšla, bo vojska v manj kot letu in pol morala iskati že tretjega načelnika generalštaba.
Seznam težav vojske je dolg: pomanjkanje kadrov, preveč podčastnikov in častnikov glede na število vojakov, neustrezna struktura porabe sredstev za obrambo in nenehno zapletanje v afere in polafere pri nakupih vojaške opreme in oborožitve ... Medtem ko opozicijsko pozicijska Levica zahteva revizijo nakupa štirikolesnih oklepnikov Oshkosh, se morata minister za obrambo Karl Erjavec in premier Marjan Šarec pripraviti na nov sveženj neprijetnih vprašanj o (ne)pripravljenosti Slovenske vojske. Zadnja ocena pripravljenosti bo znana v petek.
Šarec je po dolgem času prvi premier, ki vsaj v javnih nastopih poudarja pomembnost varnostnih in obrambnih tem. Zdaj pa bo gotovo moral obrambnega ministra vprašati, kaj je on storil za stalnost vodenja in poveljevanja. Verodostojnost ministra Erjavca je torej hkrati z usodo generalmajorke na trdi preizkušnji.
Zakaj je pomembno, da vojska uživa vsaj privid stabilnosti vodenja? Na to vprašanje lahko odgovorimo s preprosto primerjavo: če bi radi bili poleti na plaži lepi in fit, tega ne bomo dosegli z menjavanjem trenerjev in programov vadbe, ampak z redno in sistematično vadbo po programu, ki ga je predpisal izbrani strokovnjak. Tako zapleteno, a hkrati tako preprosto je to v vojski.
