Monsanto bo moral pod Bayerjem postati bolj evropski

Monsantova patentirana semena, odporna na določene vrste pesticidov, dobivajo evropsko državljanstvo.
Fotografija: Ljudje so že protestirali pred prevzemom. FOTO: Yves Herman/Reuters
Odpri galerijo
Ljudje so že protestirali pred prevzemom. FOTO: Yves Herman/Reuters

Bayer bo v nekaj tednih v ZDA nakazal 66 milijard dolarjev in za ta denar dobil v preteklih nekaj letih na vseh ravneh očrnjeni Monsanto. Ta se je namreč podal v razvoj sistemov, ne zgolj v prodaje vreč semen in vreč kemikalij, ampak razvoj »prave mešanice za pravo prst v pravem času«. Inovacije, kot pravijo, so namreč nujne za to, da bomo leta 2050 nahranili deset ali več milijard ljudi. To ne bo šlo niti brez pesticidov niti brez gensko spremenjenih rastlin, ki da seveda niso tako škodljivi, kot bi nekateri radi prikazali.

Prvič, pesticidi so nasledniki bojnih strupov. Drugič, že veliko jih je bilo prepovedanih šele desetletja po začetku uporabe, ko so se začele kazati hude posledice. Pri tem so se države morale vedno spopadati s silovitim uporom korporacij in njihovimi četami odvetnikov. Podobno kot pri cigaretah. Tretjič, veliko študij že kaže, da »zelena revolucija« v kmetijstvu z industrijskimi metodami, monokulturami, umetnimi gnojili in pesticidi ne povečuje proizvodnje hrane, poleg tega pa polja spreminja v polpuščave in ubija biotsko raznovrstnost, ki ima danes svoj dan.

Končno pa je hrane zdaj celo preveč, vsaj na zahodu. Zaradi trgovskih mrež vse sadje in zelenjava, ki nima prave oblike, konča med odpadki. Tudi pri nas zavržemo tretjino hrane, ki jo trgovske verige uvažajo tudi iz držav, kjer poznajo lakoto. Cene so nizke, tako kot plače, ki si jih najraje zamišljajo korporacije. Kako daleč je to od globalnega sužnjelastništva? Lastniki sužnjev so te morali kupiti, potem pa jih hraniti, da so lahko delali. Ta strošek se je v demokraciji preimenoval v minimalno plačo, nekaj korporacij na svetu pa bo imelo v rokah tudi vso prehrano, od semen do pridelkov. S patenti. Monsantovi, ki so omogočali tožbe kmetov, katerih koruza se je »okužila« s pelodom gensko spremenjene koruze s sosednjega polja, zdaj dobivajo evropsko državljanstvo.

To ni vprašanje za korporacije; te posegajo tja, kamor jim dovolimo oziroma jim dovolijo izvoljeni odločevalci. Od njih tudi s peticijami zahtevamo, da poskrbijo za naše zdravo okolje, ne pa takšno, da vse več mladih dobi diagnozo raka. Zahtevamo previdnostno načelo, saj se je prevečkrat izkazalo, da umetne kemikalije škodujejo bolj, kot kaže dokumentacija proizvajalcev.
Monsanto bo pod Bayerjem v Evropi moral upoštevati evropska pravila.

Za preostali svet ni takih ovir, tudi druga evropska podjetja drugod niso tako zelo prijazna. Razlike so celo znotraj Evropske unije. Ponekod je še mogoče postavljati lakirnice, ponekod je mogoče v zameno za denarno pomoč neko območje nameniti gensko spremenjeni koruzi. Kmetijstvo se spreminja, brez dvoma. To pomeni tudi več pridelave hrane v mestih, na navpičnih vrtovih. In tu škropilnice kemikalij nimajo kaj iskati. Zakaj bi morale biti zunaj mest nujne?