Nič spanja na lovorikah

Leto 2017 je bilo za Slovenijo leto eksplozivne gospodarske rasti, zato najbrž ni čudno, da javnost (in politiki) v maju 2018 (še) ne jemljejo prav resno makroekonomskih napovedi, da bo rast letos še zelo solidna, v prihodnjih letih pa nas čaka njena upočasnitev.

Pa vendar na nekatere potencialno šibke točke naše »gospodarske paradigme« kažejo tudi podatki iz zaključnih računov podjetij, ki jih zbira in analizira Ajpes.

Najprijetnejša je seveda ugotovitev, da so se tako prihodki podjetij kot njihov dobiček povprečno krepko povečali in da se gospodarstvo kot celota spogleduje z obsegom poslovnega presežka, ki ga je dosegalo pred izbruhom zadnje gospodarske krize.

Katera so torej tveganja, ki se skrivajo v podatkih? Prvo je gotovo ugotovitev, da so se ob 15-odstotni rasti dobičkov podjetij dohodki zaposlenih povečali za skoraj pol manj. No, v resnici se sploh niso, saj največji del porasta stroškov dela lahko pojasnimo z novimi zaposlitvami, ki jih ustvarja gospodarska rast. To je sicer pozitivna novica, vendar jo moramo brati »z opombo«: po letih varčevanja verjetno tudi zaposleni pričakujejo, da se bodo njihove plače realno povečale.

Vendar, ali si gospodarstvo ta povišek v resnici lahko privošči? Dodana vrednost je zrasla za le osem odstotkov, merjeno na zaposlenega celo za samo dva. To pomeni, da produktivnost v slovenskih podjetjih ne raste dovolj hitro. In tudi, da bo ob prihajajočem zmanjšanju tempa rasti na svetovnem trgu padla njihova konkurenčnost, zato povečevanje izvoza, prodaje, dobička (in plač?) še zdaleč ne bo samoumevno.

Časa za pretirano občudovanje preteklih dosežkov torej ni. Novih ciljev se bo treba lotiti z novimi orodji, podobnimi tistim, ki smo jim včasih rekli strukturne reforme, a smo jih bolj malo uresničili.