Odpadki do neba

Sistem ravnanja z odpadno embalažo mora delovati tekoče, tudi odpadki nastajajo sproti.
Fotografija: Stop! Ni več prostora za nove odpadke. KARIKATURA: Marko Kočevar
Odpri galerijo
Stop! Ni več prostora za nove odpadke. KARIKATURA: Marko Kočevar

Nihče ni zadovoljen. Odpadna embalaža, predvsem plastična, se kopiči, občine, v katerih so deleži ločeno zbranih odpadkov višji, se bojijo, da bodo občanom morale zaračunati višje smetarine, če bodo morale njihove javne komunale plačati odvoz. Odpadke namreč skladiščijo na neprimernih prostorih. Še dobro, da redno dežuje, da nismo doživeli novega velikega požara. Vendar odpadki pri tem postajajo težji in manj primerni za recikliranje.

Komunale bi lahko tožile družbe za ravnanje z odpadno embalažo, pravijo na ministrstvu za okolje, na komunalah pa odgovarjajo, da so to že storile, pa se ni zgodilo nič. Zdaj nočejo prevzemati odgovornosti države. Embalažne družbe so profitne, v tržnem tekmovanju so se embalažnine znižale na minimum, to pa ne omogoča odvoza odpadkov brez izgub. Ravnanje z odpadno embalažo iz gospodinjstev pomeni predvsem sežig v tujini, ta pa se je podražil, odkar Kitajska teh odpadkov ne sprejema več. V tujini pa tudi niso neumni – ko vidijo težave čez mejo, se jim seveda smeji.

Sedanji sistem podaljšane odgovornosti pri embalaži ne spodbuja podjetij in trgovcev k uporabi embalaže, ki jo je mogoče lažje predelati. Iščejo najcenejše možnosti, dolgo je to bil sežig. Na ministrstvu za okolje opozarjajo, da je treba odpadke pospraviti do sredine julija, sicer se bodo v kupih zaredile podgane in muhe, tudi vonjave ne bodo prijetne. Če bo odvoz plačala država, bo potem tožila embalažne družbe, če ga bodo plačale embalažne družbe, bodo potem tožile državo.

Komunale ne morejo pobirati le odpadkov, ki jih lahko prodajo, zato mora sistem ravnanja z odpadno embalažo delovati neprekinjeno. Za vso embalažo mora biti plačano tudi ravnanje po uporabi, prednost pri tem pa mora imeti snovna izraba. Tudi zato bi nova toplarna morala biti državna.