Olimpijin koncept? Ne, hvala!
Gorazd Nejedly o nogometnem prvaku Slovenije
Odpri galerijo
Rok Kronaveter je v Domžalah z bele točke prinesel naslov prvaka Olimpiji. Foto Roman Šipić/Delo/
Navijaško rajanje ob naslovu državnega prvaka je bilo le kaplja čez rob vznemirljive in kaotične ligaške sezone. Tekmovalna zmagovalka je bila Olimpija, tekmovalni poraženec Maribor, tretje Domžale so bile dovolj ambiciozne, da bi lahko prodale dva ali tri igralce in ohranile razmeroma visoke standarde. Preostalih sedem klubov se je bolj ali manj uspešno prebijalo čez leto.
Če sodimo po razburljivem finišu, zanimanju navijačev in medijskem odmevu, je bil nogomet tudi v Sloveniji vsaj zadnjih mesec dni šport št. 1. Le malokdo je razmišljal o tem, da je dobra tretjina ligašev nerentabilnih – brez entuziazma posameznikov ali poslovnih zvijač ne bi izpeljali sezone. Druga tretjina lahko preživi, za kaj več nima denarja in človeških virov, s katerimi bi lahko vzgajali igralce in po malem tekmovali.
Olimpija na domačem igrišču ni izgubila niti ene tekme v sezoni, v drugem delu je ni niti v gosteh in v derbijih tekmecem ni omogočila veselja. Bila je logična zmagovalka. Trener Igor Bišćan je imel od prvega do zadnjega dne jasen koncept, kar za predsednika Milana Mandarića ni mogoče govoriti. Tudi Maribor ga je spreminjal in plačal rezultatski davek.
Odgovor, koliko je vredna trenerjeva zmagovalna zasnova, bo razkrila že prva evropska ovira, nekaj pa je že jasnega. Olimpija je bila v SNL najboljša z obrambno usmerjenim nogometom, ki ga negujejo le redki prvaki in še to v manj razvitih državah. Statistika v posesti žoge govori drugače, veliko bolj verodostojna in pomenljiva sta kazalca o povprečju doseženih golov na tekmo ali o najboljšem strelcu. Pri obeh postavkah je Olimpija pri evropskem dnu, ob upoštevanju kakovostne razlike med klubi in finančnih zmožnosti pa je še toliko slabša. Zato je naslov prvaka in bržčas tudi pokalna lovorika lahko odlična le za Bišćanov trenerski CV, v katerem pa je še vedno madež evropski poraz proti finski Vaasi.
Bišćan je preživel evropski polom, od Mandarića pa za nagrado dobil nove tuje okrepitve. Prvič se je izognil zamenjavi, ko je Maribor ušel Olimpiji, čeprav je tedaj igral na dveh fronath, v SNL in ligi prvakov. Drugič, ko je skopnela prednost pred Mariborom. Bišćan je minimaliziral in podcenil vlogo domačih igralcev, a v šampiona sta ga spremenili prav naša fanta, Rok Kronaveter in Andrej Vombergar.
Olimpija je bila pod Mandarićevim vodstvom najboljša že drugič v treh letih, a ni napredovala niti za milimeter. Nazadovala je. Mandarićev (ne)koncept je Olimpijo spremenil v »najboljšega soseda«. Prodal je skoraj vse najboljše domače izdelke, ki jih je nasledil, nadomestil jih je s tujimi, manj vrednimi, in zapostavil vzgojo domačih fantov. Če Mandarić nima čudodelnega menedžerja, se bo luknja v Olimpijini blagajni še poglobila.
Za Olimpijo in njenega plačnika ne bo ključnega pomena, kdo bo trener, marveč kakšna naj bo na igrišču in s kom. Šampionska, kakršna je bila v nedeljo proti Domžalam, je brez prihodnosti. Dobro bi bilo, da bi si to priznal tudi Bišćan, ki ima med navijači največje zaveznike. Najslabši koncept je »anti Maribor (Zahović)«, a tudi ta je zeleno-bele gnal na vrh.
In Maribor? Izgubil je naslov, a z novo doktrino napadalne igre in s pretežno slovenskimi fanti je zadel v polno.
Če sodimo po razburljivem finišu, zanimanju navijačev in medijskem odmevu, je bil nogomet tudi v Sloveniji vsaj zadnjih mesec dni šport št. 1. Le malokdo je razmišljal o tem, da je dobra tretjina ligašev nerentabilnih – brez entuziazma posameznikov ali poslovnih zvijač ne bi izpeljali sezone. Druga tretjina lahko preživi, za kaj več nima denarja in človeških virov, s katerimi bi lahko vzgajali igralce in po malem tekmovali.
Olimpija na domačem igrišču ni izgubila niti ene tekme v sezoni, v drugem delu je ni niti v gosteh in v derbijih tekmecem ni omogočila veselja. Bila je logična zmagovalka. Trener Igor Bišćan je imel od prvega do zadnjega dne jasen koncept, kar za predsednika Milana Mandarića ni mogoče govoriti. Tudi Maribor ga je spreminjal in plačal rezultatski davek.
Odgovor, koliko je vredna trenerjeva zmagovalna zasnova, bo razkrila že prva evropska ovira, nekaj pa je že jasnega. Olimpija je bila v SNL najboljša z obrambno usmerjenim nogometom, ki ga negujejo le redki prvaki in še to v manj razvitih državah. Statistika v posesti žoge govori drugače, veliko bolj verodostojna in pomenljiva sta kazalca o povprečju doseženih golov na tekmo ali o najboljšem strelcu. Pri obeh postavkah je Olimpija pri evropskem dnu, ob upoštevanju kakovostne razlike med klubi in finančnih zmožnosti pa je še toliko slabša. Zato je naslov prvaka in bržčas tudi pokalna lovorika lahko odlična le za Bišćanov trenerski CV, v katerem pa je še vedno madež evropski poraz proti finski Vaasi.
Bišćan je preživel evropski polom, od Mandarića pa za nagrado dobil nove tuje okrepitve. Prvič se je izognil zamenjavi, ko je Maribor ušel Olimpiji, čeprav je tedaj igral na dveh fronath, v SNL in ligi prvakov. Drugič, ko je skopnela prednost pred Mariborom. Bišćan je minimaliziral in podcenil vlogo domačih igralcev, a v šampiona sta ga spremenili prav naša fanta, Rok Kronaveter in Andrej Vombergar.
Olimpija je bila pod Mandarićevim vodstvom najboljša že drugič v treh letih, a ni napredovala niti za milimeter. Nazadovala je. Mandarićev (ne)koncept je Olimpijo spremenil v »najboljšega soseda«. Prodal je skoraj vse najboljše domače izdelke, ki jih je nasledil, nadomestil jih je s tujimi, manj vrednimi, in zapostavil vzgojo domačih fantov. Če Mandarić nima čudodelnega menedžerja, se bo luknja v Olimpijini blagajni še poglobila.
Za Olimpijo in njenega plačnika ne bo ključnega pomena, kdo bo trener, marveč kakšna naj bo na igrišču in s kom. Šampionska, kakršna je bila v nedeljo proti Domžalam, je brez prihodnosti. Dobro bi bilo, da bi si to priznal tudi Bišćan, ki ima med navijači največje zaveznike. Najslabši koncept je »anti Maribor (Zahović)«, a tudi ta je zeleno-bele gnal na vrh.
In Maribor? Izgubil je naslov, a z novo doktrino napadalne igre in s pretežno slovenskimi fanti je zadel v polno.
