Pes na volišču

V svetu so dovolili vstop tudi srečam, ki jih gospe pripeljejo s seboj na vrvici.
Fotografija: Pes. Foto Kosheleva_kristina Getty Images/istockphoto
Odpri galerijo
Pes. Foto Kosheleva_kristina Getty Images/istockphoto

Ne boste verjeli, a na letošnjih lokalnih volitvah je naš pes prvič dal glas. Že res, da so nedeljski popoldnevi – kot tudi vsi drugi, seveda – namenjeni njemu, a tokrat ni bil del načrta. Je le bil praznik demokracije in odpravljali smo se, kamor psom ni dovoljeno – na volišče. Sploh pa: kam pa jim je dovoljeno?! Na pokopališče in na pošto ne, v trgovino ne, na avtobus tudi ne, k zdravniku še manj ...
V belem svetu je drugače. Tam so ugotovili, da v trgovske centre zahaja skoraj več žensk v spremstvu najzvestejših prijateljev na štirih kot na dveh nogah. In so se temu v želji po čim večjih zaslužkih prilagodili: dovolili so vstop tudi srečam, ki jih gospe pripeljejo s seboj na vrvici. Tudi lastniki lokalov na Hrvaškem so brez dragih študij spoznali, da je turistov s kosmatinci toliko, če ne več, kot onih brez njih, in da je prilagoditev novim razmeram nujna. Pridemo s kosmatincem poleti mimo velike lepe, skoraj do zadnjega kotička zasedene terase s pogledom na morje. Pred lokalom natakar prijazno vabi v lokal. Vprašamo: »Sme tudi pes z nami?« »Kako da ne! Sme tudi medved,« izvemo. Zaradi kosmatinca smo dobili najbolj senčno mizo, on pa še posodo z vodo in topel pogled ljubke natakarice za povrhu. Ko smo se v isti sestavi pred poletno nevihto zatekli na prazno teraso domačega gostinca in previdno sedli za prvo mizo ob vhodu, je prihitel, zamahnil z belim prtičkom tako, da se je pred hudim prepihom pes skril pod mizo, in rekel: »Tole pa pri nas ni dovoljeno.« Trije smo odšli kot poparjeni cucki …
Letošnje lokalne volitve pa so, kot rečeno, našemu kosmatincu prinesle posebno – voliščno pravico. Sprehod smo združili z državljansko dolžnostjo in ga vzeli s seboj volit. Že smo ga hoteli privezati zunaj, kar prijazen mladenič povabi noter: »Ni problem, kar naj pride.« Pes je od veselja, da sme zraven, dal glas, za kar je od prijaznega gasilca dobil še nagrado. »Takšne brikete damo običajno tistim, ki jih rešimo,« je rekel. Pes mu je obliznil roko in v pogledu mu je pisalo, da gotovo spet pride … Mi tudi …