Ronaldo bližje žogi kot Messi
V kolektivnem športu je nehvaležno izpostavljati posameznike, saj niti en napadalec ne more zabiti toliko golov, kolikor jih lahko »spusti« slab vratar.
Odpri galerijo
Messi je zabil manj golov kot Koren, Birsa in Ljubijankić in zbral toliko podaj kot Radosavljević. Foto Kiril Kudrjavcev/AFP
Rusi dnevno polemizirajo o tem, kdo bo zaznamoval leto 2018. V začetku meseca so v dnevniku Sport Express iskali odgovor na vprašanje, kdo bo prejel letošnje priznanje zlata žoga. Izpostavili so osem kandidatov: Mbappe, Griezmann, Neymar, Coutinho, Cavani, Suarez, Salah in Kane. Konec tedna so storili podobno še v Sovjetskem sportu in našteli osmerico najboljših: Suarez, Neymar, Hazard, Dzjuba, Eriksen, Mbappe, Kane in Modrić. Zakaj je zašel med favorite Mohamed Salah, vedo le v prvem časopisu.
V kolektivnem športu je nehvaležno izpostavljati posameznike, saj niti en napadalec ne more zabiti toliko golov, kolikor jih lahko »spusti« slab vratar. In z nobenim vratarjem ne moreš zabiti gola, če mu ni ime Jose Luis Chilavert, ki je v majici Paragvaja zabil osem golov, tri celo Argentini ...
Zvezdnike zahtevajo navijači, a tudi trenerji na klopeh vedo, kdo je upravičil njihova pričakovanja in kdo je povsem odpovedal. Zato individualne lovorike niso povsem iz trte izvite niti v stereotipnih kolektivnih panogah. V drug kontekst sodijo volivci, ki izbirajo najboljšega nogometaša v posameznem letu. Dve nagradi sta uveljavljeni: zlata žoga (Ballon d'Or) in igralec leta Fifa. V šestletki 2010-2015 je šlo za združeno nagrado »zlata žoga Fifa«, odtlej za vnovič ločeno podeljevanje francoske revije in krovne nogometne hiše.
Vsebinske razlike med njima ni. Najbolj sporno podelitev smo videli po prvih skupnih volitvah najboljšega za leto 2010. Španija je prvič v svoji zgodovini pokorila konkurenco na mundialu v Južni Afriki, klubsko krono si je po 45 letih nadel Inter, ki je na tej poti opravil tudi s sanjskim moštvom Barcelone. Toda lovorika ni pripadla strelcu finalnega gola Andresu Iniesti ali ideologu tiki-taka igre Xaviju, prav tako ne Wesleyju Sneijderju, ki je blestel pri Interju in pozneje v Afriki. Najtesnejše rezultate doslej je unovčil Lionel Messi (22,7 %). Iniesta (17,4 %), Xavi (16,5 %) in Sneijder (14,5 %) so bili v napoto drug drugemu ... Messi je eden najboljših v 150-letni zgodovini igre, že naslednje leto je zasluženo prejel novo zlato žogo.
Krivice iz leta 2010 ni možno popraviti, don Andres je nasedel na rusko čer. Se lahko ponovi zgodba osem let pozneje? Zakaj ne, na ruskih tleh je opozorilo nase več asov. Najmočneje je to storil Harry Kane, šest golov mu ne more odvzeti nihče in gotovo bo sodil na vrh, če Anglija zrežira čudež prvič po letu 1966. Desetletno (!) prevlado dvojca Messi-Ronaldo lahko končajo tudi evropski prvak Luka Modrić, angleški prvak Kevin De Bruyne in zmagovalec evropske lige Antoine Griezmann. Toda šele 15. julija na Lužnikih ... Njihovo morebitno izenačenost bi lahko unovčil Cristiano Ronaldo, s 15 goli v ligi prvakov daleč najboljši strelec prvaka Reala. Messi je v Južni Afriki zabil manj golov kot Robert Koren, Valter Birsa in Zlatan Ljubijankić in zbral toliko podaj za gol kot Aleksander Radosavljević – a vseeno postal »najboljši«.
V kolektivnem športu je nehvaležno izpostavljati posameznike, saj niti en napadalec ne more zabiti toliko golov, kolikor jih lahko »spusti« slab vratar. In z nobenim vratarjem ne moreš zabiti gola, če mu ni ime Jose Luis Chilavert, ki je v majici Paragvaja zabil osem golov, tri celo Argentini ...
Zvezdnike zahtevajo navijači, a tudi trenerji na klopeh vedo, kdo je upravičil njihova pričakovanja in kdo je povsem odpovedal. Zato individualne lovorike niso povsem iz trte izvite niti v stereotipnih kolektivnih panogah. V drug kontekst sodijo volivci, ki izbirajo najboljšega nogometaša v posameznem letu. Dve nagradi sta uveljavljeni: zlata žoga (Ballon d'Or) in igralec leta Fifa. V šestletki 2010-2015 je šlo za združeno nagrado »zlata žoga Fifa«, odtlej za vnovič ločeno podeljevanje francoske revije in krovne nogometne hiše.
Vsebinske razlike med njima ni. Najbolj sporno podelitev smo videli po prvih skupnih volitvah najboljšega za leto 2010. Španija je prvič v svoji zgodovini pokorila konkurenco na mundialu v Južni Afriki, klubsko krono si je po 45 letih nadel Inter, ki je na tej poti opravil tudi s sanjskim moštvom Barcelone. Toda lovorika ni pripadla strelcu finalnega gola Andresu Iniesti ali ideologu tiki-taka igre Xaviju, prav tako ne Wesleyju Sneijderju, ki je blestel pri Interju in pozneje v Afriki. Najtesnejše rezultate doslej je unovčil Lionel Messi (22,7 %). Iniesta (17,4 %), Xavi (16,5 %) in Sneijder (14,5 %) so bili v napoto drug drugemu ... Messi je eden najboljših v 150-letni zgodovini igre, že naslednje leto je zasluženo prejel novo zlato žogo.
Krivice iz leta 2010 ni možno popraviti, don Andres je nasedel na rusko čer. Se lahko ponovi zgodba osem let pozneje? Zakaj ne, na ruskih tleh je opozorilo nase več asov. Najmočneje je to storil Harry Kane, šest golov mu ne more odvzeti nihče in gotovo bo sodil na vrh, če Anglija zrežira čudež prvič po letu 1966. Desetletno (!) prevlado dvojca Messi-Ronaldo lahko končajo tudi evropski prvak Luka Modrić, angleški prvak Kevin De Bruyne in zmagovalec evropske lige Antoine Griezmann. Toda šele 15. julija na Lužnikih ... Njihovo morebitno izenačenost bi lahko unovčil Cristiano Ronaldo, s 15 goli v ligi prvakov daleč najboljši strelec prvaka Reala. Messi je v Južni Afriki zabil manj golov kot Robert Koren, Valter Birsa in Zlatan Ljubijankić in zbral toliko podaj za gol kot Aleksander Radosavljević – a vseeno postal »najboljši«.
