(SATIRA) Zdaj veste, zakaj pet odstotkov

Zdaj veste, zakaj ameriški kralj od evropskih tlačanov zahteva pet odstotkov. Če bo pet odstotkov premalo, bomo dali tudi deset. Samo, da bo mir. Mir kakor za koga. Obstajata namreč dve vrsti ljudi na tem svetu: tisti, ki si ga zaslužijo in tisti, ki si ga ne. O tem na prvem mestu odloča kralj. Zato ga imamo! Domači hlapci pa so zato, da istega kralja vsake toliko predlagajo za Nobelovo nagrado za mir. Včasih sicer povzroči majhno vojnico, ampak rešuje vesolje. Ne bomo zdaj konju gledali v zobe in ga onegavili z vprašanjem, koliko jih je moral pomendrati. Dajte no!

Predstavljajte si, da je model odgovoren za smrt 60.000 ljudi, od tega 70 odstotkov žena in otrok. Odgovoren za smrt 1300 zdravstvenih delavcev, 180 novinarjev, 120 akademikov, 400 humanitarcev, 317 zaposlenih v agenciji Združenih narodov, za 130.000 ranjenih, za uničenje več kot sto tisoč domov ... A še zmeraj ni sit,  še zmeraj ga žeja in od vas zahteva, da investirate v to njegovo »industrijo« še trikrat več, kot ste. Samo tako boste lahko v miru pili jutranje kavice in zvečer žulili pivce za živce. Bi mu  res dali pet odstotkov zaslužka in prihrankov?

Domači hlapci so zato, da voditelje vojn predlagajo za Nobelovo nagrado za mir. FOTO: Dawoud Abu Alkas/Reuters

Večina evropskih in slovenskih politikov je že dvignila obe roki. »Profesionalca za rasno selekcijo« so konkretno podprli in še kakšno medaljo bi mu pripeli. Težko pa se bodo ti naši izvoljenci nekega lepega dne izgovarjali, da »niso vedeli«, da »ni bilo dokazov«,  da »ni bilo časa za premislek«, da »nismo imeli vpliva ali druge možnosti«. Kralj slovenskih oporečnikov, znani Janez, ki sliši tudi na Ivan, je ob spoznanju Mateja Tonina, da edini iz črede vozi v nasprotno smer, navdušeno plosknil: »Vrhunsko! Zdaj lahko stavim, da bom kralj jaz, ne pa Janez Cigler.« V agenturi pa stavimo, da mu bo krona padla z glave najkasneje čez 12 let. Kaj pa je 12 let v primerjavi z večno Slovenijo. Takrat bo šele "vrhunsko"! (Vse se vrača!)

Ko smo prejšnje dni uradno zaslišali stranko Levice, zakaj se je pred volitvami skupaj s Svobodo zavzela za moratorij na širjenje cestne infrastrukture v državi, (ker naj bi nove ceste prinašale samo še več prometa), nam iz Levice tega svojega »izuma« sploh niso zanikali. Kot argument za svoj proticestni boj so navedli gradnjo druge cevi karavanškega predora, ki bo kmalu omogočila še večji pritok turistov iz Avstrije in Nemčije proti Hrvaški, kar pa bo le še povečalo gnečo na slovenskih cestah. Ceste škodijo.

Bi res dali svoj denar nekomu, ki je odgovoren za smrt 60.000 ljudi?FOTO: Vano Shlamov/Reuters

 Ne razumemo sicer, zakaj se je potem predsednik vlade na nedavni seji državnega zbora hvalil, da so po letu 2009 prav oni investirali največ v širitev in obnovo cest. Moral se bo odločiti: če so investirali največ, so torej po tej logiki oni krivi za tolikšno povečanje prometa, ali pa je hvalil vse tiste pred njimi, ki niso investirali, in so na ta način uspešno zadrževali reko turistov. V dveh letih so menda zapravili eno švoh milijardico za asfalt, zdaj pa imamo, kar imamo.

Zato v Tajni agenciji preobljudenih plaž pozdravljamo večino ukrepov, s katerimi bi lahko še bolj držali evropske kopalce za hribi ali vsaj na cestah. Na slovenskih cestah je v bistvu premalo delovišč in na njih delajo prehitro. Če bi jih odprli še kakih 10, ali pa bi delovni dan skrajšali na pol ter hkrati zmanjšali število delavcev, bi bil učinek opazno večji. Podobnega bi lahko dosegli, če bi na ceste ob mejnih prehodih postavili vsaj kakih 20 pokvarjenih tovornjakov. Poleg tega bi v naše morje uvozili še več meduz in drugih želatinoznih osebkov. Občasno bi slano lužo začinili s kakšno štrlečo plavutjo, si v Bohinju izposodili cianobakterije. Naše plaže bi bile takoj večje, ceste proti morju pa vsaj nekoliko razredčene. Namesto širitve obcestnih servisov bi jih morali čim več zapreti. Petrolovi ukrepi so zato več kot dobrodošli in v pravem trenutku. Upali smo sicer, da bodo kavice podražili na 10 evrov in se sklicevali na okoljevarstveno skrb za ohranitev pragozda v Braziliji.

Investirajte v njegovo industrijo smrti, da boste lahko v miru pili svojo jutranjo kavo. FOTO: Kim Hong-ji/Reuters

Naš Robert Hud, ki jemlje revnim (obdavčil je še dijaško in študentsko delo) in daje bogatim, se je odločil, da bo za razliko od vseh ostalih evropskih piratov turiste raje obdaril in jim občutno znižal cene bencina ob avtocesti. Slovenci smo znani, da radi hitro damo. Poglejte, kaj vse smo že (raz)dali. Odkar niti žerjavisti pomorskih dejavnosti niso več tisto, kar so bili, se tudi pristanišču piše, kar nekateri sanjajo že leta, da postane »Luka Koper je naša«. Torej njihova.