Naredite nam to deželo spet prevozno!

Če se še niste vrnili s kratkega oddiha, z dopusta ali zamujate v službo, potem podaljšajte dopust ali prosite šefa, naj vam čakanje v zastoju na cesti šteje v rok službe. Nič narobe ne bi bilo niti, če bi ustanovili stranko Naredite nam to deželo spet prevozno. Ideja meseca za Val 222 pa je pobuda naše stranke Upokojenci do zadnjega diha za vas, da gremo na še tretji referendum o 72. spremembi pokojninske zakonodaje.

Zahtevali bomo, da se tudi čas vožnje po slovenskem avtocestnem križu šteje v pokojninsko dobo. Ko boste naslednjič tičali v kateri od cestnih pasti, v primerih stiske avto parkirajte in duševno počijte vsaj urico ali dve, kot bi to moral predpisati zakon o varnosti cestnega prometa. Dars pa naj v najkrajšem možnem času namesto odstavnih pasov zariše parkirna mesta, postavi parkirne ure in kemična stranišča vsakih 200 metrov. Izognili bi se vratolomni  vzvratni vožnji šoferjev, ki jo tako brezčutno do sočloveka karajo tisti brez težav s pritiskom.

Ministrica, najbolj uspešna vlada in najhitrejši popravitelji cestnega omrežja najbrž ne bodo podprli predloga, saj nas iz meseca v mesec prepričujejo, da vse teče kot namazano. Po zadnjih tiskovnih konferencah se namreč zdi, da je vladi po treh letih nekako zmanjkalo nalog, saj so uspešno izpolnili prav vse načrte. Z dodatnimi obveznostmi pa bi lažje opravičili dejstvo, da kljub vsem opravljenim nalogam še zmeraj veselo prejemajo plače iz proračuna.

(SATIRA) Za otroke gre

Za primer takšne uspešnosti bi lahko vzeli župane piranske občine in vse njihove pomočnike, ki so jo v pičlih 20 letih z nekdanjega vrha najuspešnejših občin konkretno potopili v zadnjo četrtino najmanj razvitih v državi. Koper je potonil »zgolj« do 52. mesta, Izola na 53. mesto, Piran pa je štrbunknil na 158. mesto razvitosti.  Bili bi krivični, če bi zasluge pripisovali samo sedanjemu piranskemu županu in ne bi razvojnega dosežka pravično razporedili na garaška srca številnih prejšnjih občinskih prvoborcev, ki so najuspešnejšo skupnost spremenili v eno najbolj zaostalih. Če bi upoštevali hitrost padanja razvitosti in hkratno neizkoriščenost potenciala, bi zasedla celo enega od prvih petih mest. 

Ta vlada je vse svoje naloge in obljube izpolnila. FOTO: Roman Šipić Šipić Roman

Receptov za tak meteorski spust je seveda več. Za pravno svetovanje mora občina obvezno najeti odvetnika, ki istočasno svetuje lakomnim nepremičninskim špekulantom. In potem se kraj razvija natanko tako, kot to ustreza šerifom. V Piranu bi zaposlili Trumpa in šerifi bi si na pleše nataknili čepice z napisom NSVP! (Naredite spet velik Piran). Sedanjemu županu pa gre zasluga, da je v enem mesecu, najhitreje in najceneje doslej uredil kolesarsko stezo od Pirana do Lucije, ne da bi pri tem plačal niti kvadratnega metra asfalta. Pač pa je pleskarjem plačal nekaj ton barve za barvanje obstoječega asfalta. Naj si še kdo drzne ugovarjati, da v Portorožu ni uredil kolesarske poti. Korošci ali Gorenjci se lahko s kilometri stez in pridobljenimi evropskimi milijoni skrijejo. V Piranu raje varčujejo z evropskimi milijoni.

Seveda bo župan oporekal tudi trditvi, da je Piran nerazvit, češ, naj si samo ogledamo cene tukajšnjih nepremičnin. (Ali pa cene nepremičnin v državi, ki jih je nekdo napihnil na 300 milijard). To, kar njega veseli, Pirančane skrbi. Tako kot našo prijateljico Senado, ki si je (potem, ko je morala zapustiti dom v Bosni) pred dolgimi leti s trdim delom privoščila 38 kvadratnih metrov majhno, staro stanovanje v Piranu, zdaj pa ji je GURS poslal obvestilo, da je stanovanjce, ki komaj dopušča preživetje z minimalnima penzijama, vredno 200.000 evrov.

Senada ne ve, ali naj se veseli ali boji tega sporočila v obliki trojanskega konja. Sumi, da jo je država skupaj z bornimi 38 metri starega stanovanja začarala v razred zrelih polnilcev proračuna.Tudi vsi ostali Slovenci smo čez noč obogateli. Novinarji si potem celo upajo kritizirati, da je Piran razvojno nazadoval. Le kam je izhlapel novinarski kodeks, saj v Piranu vendarle prebiva toliko milijonarjev! 

 Podobno stanovanje nekje v Prekmurju še 50.000 evrov ne bi bilo vredno, v Piranu pa sami milijonarji. Že slišim menda cenjene župane in zavistne ume: »Kdo vam je kriv, da stanujete v Piranu. Preselite se v Prekmurje!« Res je: saj imamo dovolj evropsko podprtih Madžarov, da naselijo Piran. Če je lahko Ljubljana z zgolj tremi časopisi v eni sami časovni kapsuli in z blagoslovom najboljših slovenskih vlad (ter župana) postala madžarska, zakaj bi bil Piran izjema!