Sedem minut za kredit, življenje za poplačilo

Vse, kar lahko storimo zdaj, je blaženje posledic.
Fotografija: Raziskave Global Footprint Networka kažejo, da okoljski dolg lahko zmanjšamo. FOTO: Svetovni Sklad Za Naravo (wwf)
Odpri galerijo
Raziskave Global Footprint Networka kažejo, da okoljski dolg lahko zmanjšamo. FOTO: Svetovni Sklad Za Naravo (wwf)

Do sklenitve kredita vas loči sedem minut, je pred časom oglaševala ena od bank v Sloveniji. Najem premostitvenega kapitala za nakup avta, počitniškega aranžmaja ali novih sončnih očal je res preprost kot najpogostejša jed v nekdanji vojski, marsikaj pa se lahko zatakne pri plačilu zneska z obrestmi vred.

Podobno je z globalnim okoljskim dolgom, ki ga letos neslavno praznujemo na današnji dan. Na ta dan smo porabili že vse naravne vire, ki jih je naš planet sposoben proizvesti in obnoviti v enem letu.

Novi bogataši zahodnega sveta, med katerimi je tudi Slovenija, ki porabi več kot dvakrat več, kot bi smela, so kredit za izkoriščanje naravnih virov dobili na lepe oči, ko je bilo še vsega dovolj, in »pozabili«, da ga je treba še odplačati. Dolgovi svetovnega prebivalstva do narave se kopičijo že 40 let. Če je bil leta 1969 za zadovoljitev vseh potreb še dovolj en planet, bi danes za lagodno življenje, ki ga skoraj v celoti dolgujemo nafti, zemlji, vodi, gozdovom in živalim, potrebovali že skoraj dva, opozarjajo v okoljskem think tanku Global Footprint Network. Dveh Zemelj seveda nimamo, a se obnašamo, kakor da nam za to ni mar.



Namesto da bi države in podjetja prisluhnili tistim, ki opozarjajo na nevzdržnost prevladujočega razvojnega modela, jih radikalno poskušajo utišati. Lani je bilo umorjenih rekordnih 207 okoljskih aktivistov. Umrli so, ker so branili svojo zemljo pred širjenjem površin za pridelavo najbolj samoumevnih potrošniških dobrin, kot sta kava in palmovo olje.

Še dobro, da nas okoljske katastrofe opozarjajo, da se na takšen način dolgo ne bomo več mogli obdržati. Pri ogljičnih izpustih smo že dosegli točko brez vrnitve, vse, kar lahko storimo zdaj, je blaženje posledic, ki pa nas bo stalo nekaj večkratnikov zneska zlahka pridobljenega kredita. Stopnja izgube biotske pestrosti je tolikšna, da smo priča šestemu velikemu izumiranju vrst, si je edinih vse več znanstvenikov. Morja zaradi ropanja življa in goltanja prevelikih količin smeti, hranil in ogljika postajajo kisla juha brez življenja.

A stališče, da ne moremo nič spremeniti, ne sme prevladati. Raziskave Global Footprint Networka kažejo, da okoljski dolg lahko zmanjšamo. Če bi polovico vsega mesa, ki ga zaužijemo, zamenjali z rastlinsko hrano, bi okoljski dolg dosegli pet dni pozneje. Boljša energetska učinkovitost stavb in industrije bi ga premaknila za tri tedne, zmanjšanje ogljičnega odtisa za polovico pa za kar tri mesece. Gospodarske recesije v preteklosti so prav tako zmanjšale okoljski dolg. Nove krize si nihče ne želi, resno pa bi morali razmisliti o novem razvojnem modelu. Eno možnost že ponuja trajnostna odrast.