Sen gospodarstvenika
Zmagovalci bodo tisti, ki se bodo prilagodili in bodo določali nove trende. Lovorike ne štejejo več.
Odpri galerijo
Foto: Jure Eržen/Delo
V Nemčiji v teh dneh poteka razprava med vlado, velikimi podjetji in raziskovalci o industrijski strategiji, prihodnosti nemškega gospodarstva in tamkajšnjih gospodarskih šampionih. Ti so se ob izbruhu dizelske afere, ohlajevanju kitajskega gospodarstva, brexitu in trgovinskih vojnah zbudili iz sanjarjenja na krilih svetovne konjunkture in ugotovili, ne le da so jih azijski in ameriški tekmeci prehiteli po desni, ampak da so si z vlaganjem v nove tehnologije in poslovne modele postavili tudi bistveno boljše temelje za prihodnost.
Zdi se, da je najboljša leta svetovne gospodarske rasti prespalo tudi slovensko gospodarstvo.
Za slovenskimi gospodarskimi družbami je sicer uspešno leto; to je pokazala že lanska 4,5-odstotna gospodarska rast, 7,2-odstotna rast izvoza in triodstotna rast zaposlenosti. Ugodne so tudi bilance podjetij; njihovi prihodki so zrasli za devet odstotkov na 101 milijardo evrov in čisti dobiček za kar 16 odstotkov na 4,2 milijarde evrov. Prosta denarna sredstva so višja za 13 odstotkov, že tako nizka zadolženost se je še znižala.
Podjetja so torej v povprečju finančno zdrava, vendar, ali so se pripravila na prihodnost – na ohlajajoče se svetovno gospodarstvo in tehnološki napredek? Videti je, da v povprečju premalo. Podjetja imajo precej več denarja na bančnih računih, a tega ne investirajo. Tudi zato se je neto dodana vrednost na zaposlenega lani zvišala za le dva odstotka na 44.415 evrov. To je še zelo daleč od 60.000 evrov, ki sta si ga za cilj do leta 2025 postavila vlada in Gospodarska zbornica Slovenije. Vladni dokument za spodbujanje internacionalizacije Mednarodni izzivi 2019–2020 namreč meri na petodstotno letno rast dodane vrednosti na zaposlenega, a je ta v zadnjih štirih letih rasla samo med dvema in 2,5 odstotka na leto. V tem tempu bomo leta 2025 pri 54.000 dodane vrednosti na zaposlenega. Pri čemer moramo upoštevati ohlajanje gospodarstva, ko bo doseganje višje dodane vrednosti težje kot v letih visoke rasti.
Višja dodana vrednost, ki je prvi pogoj za rast plač, je naloga države in podjetij. Prva mora zagotoviti poslovno okolje za tehnološki preboj in pripeljati tuje investicije z višjo dodano vrednostjo. Podjetja pa si morajo z vlaganjem v inovacije, raziskave, razvoj, nove poslovne modele, digitalizacijo, kadre, blagovne znamke in tako dalje postaviti temelje za uspešno prihodnje poslovanje. Za primer lahko vzamemo le avtomobilsko industrijo, od katere je slovensko gospodarstvo v veliki meri odvisno. Vse več avtomobilov bo električnih in pametnih; temu se bodo morali prilagoditi tudi dobavitelji.
Svet se spreminja hitro kot še nikoli – nove tehnologije prestavljajo meje, navade uporabnikov bodo drugačne. Zmagovalci bodo tisti, ki se bodo novim okoliščinam uspešno prilagodili in ki bodo določali nove trende. Pretekle lovorike ne štejejo več.
Zdi se, da je najboljša leta svetovne gospodarske rasti prespalo tudi slovensko gospodarstvo.
Za slovenskimi gospodarskimi družbami je sicer uspešno leto; to je pokazala že lanska 4,5-odstotna gospodarska rast, 7,2-odstotna rast izvoza in triodstotna rast zaposlenosti. Ugodne so tudi bilance podjetij; njihovi prihodki so zrasli za devet odstotkov na 101 milijardo evrov in čisti dobiček za kar 16 odstotkov na 4,2 milijarde evrov. Prosta denarna sredstva so višja za 13 odstotkov, že tako nizka zadolženost se je še znižala.
Podjetja so torej v povprečju finančno zdrava, vendar, ali so se pripravila na prihodnost – na ohlajajoče se svetovno gospodarstvo in tehnološki napredek? Videti je, da v povprečju premalo. Podjetja imajo precej več denarja na bančnih računih, a tega ne investirajo. Tudi zato se je neto dodana vrednost na zaposlenega lani zvišala za le dva odstotka na 44.415 evrov. To je še zelo daleč od 60.000 evrov, ki sta si ga za cilj do leta 2025 postavila vlada in Gospodarska zbornica Slovenije. Vladni dokument za spodbujanje internacionalizacije Mednarodni izzivi 2019–2020 namreč meri na petodstotno letno rast dodane vrednosti na zaposlenega, a je ta v zadnjih štirih letih rasla samo med dvema in 2,5 odstotka na leto. V tem tempu bomo leta 2025 pri 54.000 dodane vrednosti na zaposlenega. Pri čemer moramo upoštevati ohlajanje gospodarstva, ko bo doseganje višje dodane vrednosti težje kot v letih visoke rasti.
Višja dodana vrednost, ki je prvi pogoj za rast plač, je naloga države in podjetij. Prva mora zagotoviti poslovno okolje za tehnološki preboj in pripeljati tuje investicije z višjo dodano vrednostjo. Podjetja pa si morajo z vlaganjem v inovacije, raziskave, razvoj, nove poslovne modele, digitalizacijo, kadre, blagovne znamke in tako dalje postaviti temelje za uspešno prihodnje poslovanje. Za primer lahko vzamemo le avtomobilsko industrijo, od katere je slovensko gospodarstvo v veliki meri odvisno. Vse več avtomobilov bo električnih in pametnih; temu se bodo morali prilagoditi tudi dobavitelji.
Svet se spreminja hitro kot še nikoli – nove tehnologije prestavljajo meje, navade uporabnikov bodo drugačne. Zmagovalci bodo tisti, ki se bodo novim okoliščinam uspešno prilagodili in ki bodo določali nove trende. Pretekle lovorike ne štejejo več.
