Sodni dan

Donald Trump se rad hvali, da najema samo najboljše ljudi, toda vse bolj je jasno, da se obkroža s prevaranti, sleparji in lažnivci. Kar niti ni presenetljivo za človeka, ki se po štetju ameriških novinarjev javno zlaže približno osemkrat na dan. Od prvega dne, ko so preiskovalci začeli obračati kamne njegovega življenja, je bilo jasno, da bodo izpod njih prilezli številni črvi, sedanje kopičenje golazni pa se zdi kot klic pete trombe sodnega dne.



Trump se je vse življenje obdajal z ljudmi, ki so vse prej kot moralni zgled, vnebovpijoč primer je sodelovanje s Paulom Manafortom, ki je slovel kot sposoben, a zelo sporen politični aktivist. V zadnjih letih smo bili priča tolikšni poplavi kaznivih dejanj in hudih kršitev pravil iz Trumpovega kroga, da jim je že težko slediti. Pri tem ne gre pozabiti, da je posebni preiskovalec Robert Mueller na delu šele petnajst mesecev, v nasprotju s predsednikom države pa ni vase zagledan bahač, ampak dosleden, vztrajen in natančen nekdanji policist. Preiskava afere Watergate je trajala več kot dve leti, preden je odnesla predsednika in več deset ljudi poslala v zapor. Afera Whitewater je trajala sedem let, preden se je Bill Clinton spopadel s poskusom odstavitve.



Trumpov kult bo še naprej trdil, da gre za »lov na čarovnice«, s katerim se poražena politična vrhuška oziroma »globoka država« maščuje velikemu prenovitelju in ga poskuša izgnati iz Bele hiše. Kar je velika žalost jeznih množic, ki ne sprevidijo, da je njihov odrešitelj blefer največjih razsežnosti, njegova dediščina pa ne bo njihovo blagostanje, ampak še hujša stiska. Ko se bo razpočil milni mehurček sedanje rekordne gospodarske rasti, bo streznitev boleča. Torek je morda prinesel njen začetek.