Več kot film

Kinodvor ni bil samo še eno rešeno veliko platno, ampak odgovor na multipleksizacijo slovenske kinomreže, ki večinoma diskriminira film kot kulturno vrednoto.
Fotografija: Kinodvor je v desetletju obstoja obiskalo več kot milijon ljudi. Foto Roman ŠŠipić/Delo
Odpri galerijo
Kinodvor je v desetletju obstoja obiskalo več kot milijon ljudi. Foto Roman ŠŠipić/Delo


Ljubljanski Kinodvor praznuje desetletnico obstoja. Odprli so ga v času, ko so na obrobjih mest zrasli multipleksi, zaradi katerih so kinodvorane v mestih životarile ali pa so jih zaprli. Zato se je zdela odločitev za odprtje mestnega kina pogumna, čeprav je imela spodbudo v takih kinih, imenovanih tudi art kini, v tujini. Art kini so nastali kot nasprotje velikih kompleksov z več kinodvoranami, kjer predvajajo predvsem holivudske filme, pri katerih na prvem mestu ni kakovost, ampak zaslužek.

Čeprav so se multipleksi, vsaj v večjih mestih, vsilili kot monopolisti, so vodje art kinov dali jasno vedeti, da ne nameravajo tekmovati z njimi. Želeli so le prostor za kino, ki bo imel tudi izobraževalno vlogo, in ustvarjati nove generacije filmofilov.

Art kini sami ne morejo preživeti, sofinancirani so z javnim denarjem, večinoma z mestnim in zelo malo z državnim, kar velja tudi za Kinodvor, zastavonošo art kinov v Sloveniji, čeprav po času nastanka ni bil prvi, ima pa najbolj razvejene dejavnosti, povezane s filmom.
Kinodvor nadgrajuje vizijo svojega idejnega očeta Silvana Furlana, po kateri je mestni kino kulturno filmsko središče tako s skrbno izbiro filmov kot tudi s spremljevalnim programom, vključno s filmsko vzgojo.

V Sloveniji je danes 24 art kinov, združenih v mrežo, ki prikazujejo kakovostne sodobne umetniške filme. Na sporedih imajo tudi kakovostne uspešnice, kakršna je Dežela La La, ki je v slovenskih art kinih med tujimi filmi lani pritegnila največ obiskovalcev, med slovenskimi filmi pa Košarkar naj bo. Čeprav pri teh kinih ni v ospredju ekonomsko merilo, so obiskovalci še kako pomembni, saj brez njih delo ne bi bilo smiselno in ker Kinodvor polovico proračuna za delovanje in program zasluži sam.

Kinodvor še ni dosegel vseh ciljev. Kot urbano družabno in kulturno središče bo po prepričanju vodstva v polnosti zaživelo šele, ko bodo imeli več prostora. Vprašanje pa je, ali je občinstva dovolj, da bo polnilo načrtovanih več dvoran v podhodu Ajdovščina. No, morda pa bodo zvesto občinstvo postali otroci iz vrtcev in šol, ki se udeležujejo skrbno domišljenega filmskovzgojnega programa Kinobalon. Tega se je v desetletju udeležilo 300.000 otrok in mladih in gotovo je prenekateri od njih postal ljubitelj kakovostnega filma.

Art kini so pomembni najprej zato, ker na velikem platnu lahko vidimo tudi še kaj drugega kot ameriški mainstream in tudi ker nam z drugačnimi filmi odpirajo obzorja.

Mestni kini so namenjeni tistim ljubiteljem filma, ki želijo nekaj več, kot omogočajo multipleksi. Kinodvor ni bil samo še eno rešeno veliko platno, ampak odgovor na multipleksizacijo slovenske kinomreže, ki večinoma diskriminira film kot kulturno vrednoto in ga reducira na izključno tržni produkt. Obnova kinogledališča z neuničljivo patino in vonjem preteklega časa, med katerim je menjalo gospodarje, imena in namembnost, se je pokazala za smiselno.