Vlada naj razmisli o paktu za plače

Združenje Manager je predstavilo formulo za petletno rast plač.
Fotografija: Foto
Odpri galerijo
Foto

Združenje Manager predlaga petletni dogovor o postopni rasti bruto plač in postopnem zmanjševanju obdavčitve. »Pri tem je ključen družbeni dogovor – da si vsi želimo konkurenčno poslovno okolje,« je na dogodku poudaril Aleksander Zalaznik, predsednik združenja, in izrazil prepričanje, da Slovenija zmore narediti ta preskok. »Trenutek je pravi, izkoristimo ga,« je še pozval.

V zadnjih desetih letih so podjetja prehodila zahtevno pot. Recesija in zmanjševanje števila naročil, obdobje okrevanja, razdolževanja in na koncu obdobje visoke rasti. V tem obdobju so pametno vodena podjetja dobičke reinvestirala in si tako zagotovila solidne temelje za čase, ko bo rast nekoliko nižja. V tem kontekstu je nastala pobuda Združenja Manager, da gospodarstvo in vlada skleneta nekakšen pakt. Podjetja v ta skupni projekt prinesejo zavezo za postopno rast plač, vlada pa se zaveže, da bo nekoliko znižala davke. V seštevku bi to zagotovilo rast plač, ki bi zadovoljila zaposlene v zasebnem sektorju, hkrati pa bi od znižanja davkov imeli korist tudi zaposleni v javnem sektorju. Združenje bi bilo treba pohvaliti, da je pripravilo pogled, ki presega dosedanje iniciative gospodarstva in dela politike, ki je predvidevalo zgolj davčno razbremenitev. Pozitivno je, da je gospodarstvo pripravljeno deliti del tudi z zaposlenimi.

To je teoretični pogled, zdaj pa se sprehodimo do prakse. Odkar spremljam davčno politiko, sem si zapomnil samo eno večjo razbremenitev, ko je takratni minister za finance Andrej Bajuk odpravil davek na plačno listo. Imeli smo tudi nekaj manjših popravkov dohodninske lestvice, a vse v višini nekaj deset evrov. Vzrok je preprost, vsaka davčna razbremenitev pomeni luknjo v javnih financah. Večja ko je razbremenitev, večja je luknja (meri se v milijonih) v javnih financah. Ali realno od vlade lahko pričakujejo kaj konkretnejšega? Niti ne, prispevki za zdravstvo in pokojnine komaj pokrivajo potrebe teh dveh blagajn, mogoče bi lahko črtali zgolj 0,14-odstotni prispevek za zaposlovanje, ta je ob rekordno nizki zaposlenosti res nesmiseln. Naprej pa se zatakne, denimo, pri prispevku za starševsko varstvo in za nesreče pri delu. Pomemben bi bil signal; tudi če se odpravi najmanjši prispevek, bi to bil dober znak volje vlade.

Naslednja možnost je nov premik davčne lestvice, kar je v bistvu najrealnejša možnost. Kaj in koliko, je stvar izračunov, načelno pa velja, da nekaj deset evrov več v denarnici posameznika pomeni večmilijonski izpad v javnih financah.
Gospodarstvo pa mora povedati, kaj razume s postopno rastjo bruto plač. Formulacija je zelo ohlapna, razumeti pa jo moramo kot pogajalsko izhodišče. Če pogovori bodo, bo to treba navesti v odstotkih.

Načelno je treba podpreti tudi dobro voljo Združenja Manager. Pametno bi bilo, da se vlada Marjana Šarca pogovarja z gospodarstvom oziroma o pobudi vsaj razmisli.

Preberite še: