Vodna samozavest

Slovenija bi lahko postala bolj samozavestna tudi navzven, imamo veliko dobre vode.
Fotografija: Karikatura: Marko Kočevar
Odpri galerijo
Karikatura: Marko Kočevar

Za vodni krog sliši vsak otrok že v prvih razredih osnovne šole. Voda izhlapeva iz morja in tal, nastajajo oblaki, iz njih pada dež, ta pa se zbere v reke, ki tečejo spet v morje. Če se planet segreva, je tudi vodni krog hitrejši, več vode pade v krajšem času, suše trajajo dlje.

Redko pa izvemo, da je v vsak del tega kroga vmešan človek. V zrak spuščamo delce in emisije, ki povzročajo segrevanje, v reke gredo odplake in še kaj iz industrije, v morju konča plastika, tja vodi tudi kakšna cev. V vodnem krogu se vrti tudi vse, kar vržemo v straniščno školjko ali lijak. V blatu čistilnih naprav je živo srebro, to imajo v sebi tudi vsi organizmi.

V zeleni državi bi se spodobilo, če bi začeli razmišljati tudi o zeleni infrastrukturi. To pomeni celovit premislek za cela porečja in morsko obalo, denimo Sočo. Nasipe bi morali umakniti, da bi reke tekle bolj svobodno in imele prostor za povečan pretok, kakšno hišo bi lahko tudi preventivno odstranili, ne ščitili za vsako ceno. Urejen dostop do vode, odseva neba na gladini, prinaša primorsko sproščenost celo v Ljubljano, je navdušen ljubljanski podžupan Janez Koželj.

Mogoče pa bo nekoč v tej državi zahteva za bolj naravno vodno življenje vendarle prišla od spodaj, od ljudi. Skoraj nihče se ne sprosti ob pogledu na betonska korita, lepši je pogled na naravna ali vsaj navidezno naravna območja z vodo. Za to lahko vsaj malo poskrbimo tudi sami in malce pazimo, kaj konča v odtokih.

Ne nazadnje pa je že čas, da Slovenija postane bolj samozavestna, imamo dobro vodno osnovo in tudi stroko. Zakaj ne bi sestavili celovite vodne strategije in dosledno uvedli ustavno pravico do vode? Potem bi lahko sproščeno povedali Evropi, da smo res korak pred njo, naj da nekaj denarja in nam sledi.

Preberite še: