Apel za ohranitev obveznih javnih arhitekturnih natečajev
Izvajanje javnih arhitekturnih natečajev za večje javne investicije je civilizacijski standard.
Odpri galerijo
Arhitekturni natečaji so vgrajeni v sistem javnega naročanja projektantskih storitev z namenom doseganja višje kakovosti grajenega prostora, ohranjanja javnega interesa in racionalne rabe javnih sredstev pri gradnji objektov.
Fotodokumentacija Dela
Konec decembra lani je ministrstvo za javno upravo dalo v javno obravnavo osnutek predloga sprememb zakona o javnem naročanju (ZJN-3, EVA: 2020-3130-0004), ki predvideva ukinitev obveze arhitekturnih (projektnih) natečajev za javne investicije. Ti so bili doslej v skladu s tretjim odstavkom 100. člena ZJN-3 obvezni za javne investicije v novogradnjo javnih objektov, katerih investicijska vrednost presega 2,5 milijona evrov, ter za vse gradnje na lokacijah, kjer izvedbo natečaja zahteva prostorski akt.
Predlagatelj spremembe zakona pojasnjuje, da se obveza izvedbe projektnih natečajev za gradnjo na lokacijah, kjer tako zahteva prostorski akt, seli v zakon o urejanju prostora. Ne pojasni pa, zakaj se ob tem ukinja tudi obveza izvedbe projektnih natečajev za gradnjo javnih objektov, katerih investicijska vrednosti presega 2,5 milijona evrov. Iz te obveze izhaja velika večina arhitekturnih natečajev zadnjih let pri nas. Predlagana sprememba pomeni ukinjanje natečajev, s tem pa tudi omogočanje izvajanja nenadzorovanih in v javnosti nepreverjenih posegov v našo skupno dobrino – prostor.
Arhitekturni natečaji so vgrajeni v sistem javnega naročanja projektantskih storitev z namenom doseganja višje kakovosti grajenega prostora, ohranjanja javnega interesa in racionalne rabe javnih sredstev pri gradnji objektov. Natečaj je najbolj transparentna in najbolj demokratična oblika odločanja o urbanističnih, arhitekturnih in krajinsko-arhitekturnih projektantskih rešitvah, ki zaradi možnosti neposredne primerjave različnih predlogov predstavlja tudi najracionalnejši način vodenja javnih investicij v gradnjo objektov.
Javni arhitekturni natečaji so pri tem tudi generator ekonomskega in kulturnega razvoja in imajo izjemen pomen za ohranjanje in razvoj identitete slovenskega prostora. Arhitektura in krajina sta v jedru naše nacionalne samobitnosti in predstavljata izraz kulture, ki je zapisana tudi v ustavi. Natečaji so bili v preteklosti in ostajajo tudi danes nepogrešljiv način uveljavljanja sodobne arhitekture in drugih posegov v prostor, s tem pa tudi pomemben člen v gradnji identitete našega grajenega okolja in krajine.
Prvi znani natečaj je bil natečaj za svetišče Partenon na atenski Akropoli. Ta način izbora arhitekturnih rešitev je tako položen že v temelj ustvarjanja materialne dediščine zahodne civilizacije. Da tudi v našem prostoru ostaja aktualen vse do danes, potrjujeta zadnji Plečnikovi odličji za aktualne realizacije, ki obe izhajata iz arhitekturnega natečaja, prav tako kot tudi večina Plečnikovih odličij za javne stavbe in krajinske ureditve v preteklih letih. Na realizacijo čakata še vsaj dva izjemna objekta, izbrana z arhitekturnim natečajem: NUK-2 in nova Drama v Ljubljani.
Pri vseh navedenih gre za objekte nacionalnega ali celo nadnacionalnega pomena. Arhitekturni natečaj pa je še posebej nepogrešljiv pri stavbah lokalnega pomena, kot so šole, vrtci, upravne stavbe, kulturne ustanove in podobno, pri katerih mora biti arhitekturni izraz stavbe podrejen racionalnosti njene izvedbe in uporabe.
Z natečajem naročnik pridobi več konkurenčnih projektantskih rešitev, med katerimi lahko izbere tisto, ki je kot celota najoptimalnejša: ki se najbolje umešča v prostor, ki spoštuje geografski in kulturni kontekst, ki najbolje odgovarja funkcionalnim potrebam bodočih uporabnikov, ki najbolje sledi željam naročnika oziroma projektni nalogi in ki je tudi v stroškovnem smislu najbolj racionalna. Stavba, izbrana v odprti konkurenci več različnih arhitekturnih rešitev, ima bistveno večje možnosti, da uspešno zaživi, da jo bodo tako uporabniki kot tudi lokalna skupnost vzeli za svojo in da bo upravičila investicijo.
Izvajanje javnih arhitekturnih natečajev za večje javne investicije je civilizacijski standard in osnovno orodje zagotavljanja kakovostnih rešitev, transparentnosti postopkov izgradnje prostora in racionalne rabe javnih sredstev, ki ga poznajo vse urejene demokratične države. S črtanjem določil tretjega odstavka 100. člena ZJN-3 bo nastala predvidljiva, velika in nepopravljiva škoda za izgradnjo našega okolja – kot družba bi naredili velik korak nazaj v procesih načrtovanja gradenj.
Zato podpisane institucije, društva in posamezniki ministrstvo za javno upravo pozivamo, da v celoti ohrani zapis obveze izvedbe javnih arhitekturnih natečajev za javna naročila projektantskih storitev, zapisane v 100. členu zakona o javnih naročilih. Institucije smo pripravljene sodelovati pri debirokratizaciji postopkov, a predloga ukinitve obveze arhitekturnih (projektnih) natečajev za javne investicije nikakor ne moremo sprejeti.
Tomaž Krištof, predsednik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije,
dr. Igor Papič, rektor Univerze v Ljubljani, dr. Zdravko Kačič, rektor Univerze v Mariboru, dr. Matej Blenkuš, dekan Fakultete za arhitekturo UL, dr. Matjaž Mikoš, dekan Fakultete za gradbeništvo in geodezijo UL, dr. Nataša Poklar Ulrih, dekanja Biotehniške fakulteta UL, Ana Kučan, prodekanja za področje krajinske arhitekture na Biotehniški fakulteti UL, oddelek za krajinsko arhitekturo, dr. Vesna Žegarac Leskovar, dekanja Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo UM, Uroš Lobnik, predstojnik Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, oddelek za arhitekturo UM, Jernej Hudolin, generalni direktor Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, dr. Bogo Zupančič, direktor Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, Maja Ivanič, direktorica Galerije DESSA, Gregor Reichenberg, podžupan Mestne občine Maribor, Janez Koželj, podžupan Mestne občine Ljubljana, Sašo Rink, direktor Stanovanjskega sklada MOL, Lenka Kavčič, direktorica Odprtih hiš Slovenije, Marko Peterlin, direktor IPoP Inštituta za politike prostora, Matej Mljač, predsednik Ustanove Maksa Fabianija, Barbara Kostanjšek, predsednica Društva krajinskih arhitektov Slovenije, Maja Ivanič za izvršni odbor Društva arhitektov Ljubljana DAL, Benjamin Hafner, predsednik Društva arhitektov Domžale, Lučka M. Lesjak Soklič, predsednica Društva arhitektov obale, Andreja Benko, predsednica Društva arhitektov Pomurja, Ines Bonutti, predsednica Društva primorskih arhitektov, dr. Andrej Šmid, predsednik Društva arhitektov Maribor
Predlagatelj spremembe zakona pojasnjuje, da se obveza izvedbe projektnih natečajev za gradnjo na lokacijah, kjer tako zahteva prostorski akt, seli v zakon o urejanju prostora. Ne pojasni pa, zakaj se ob tem ukinja tudi obveza izvedbe projektnih natečajev za gradnjo javnih objektov, katerih investicijska vrednosti presega 2,5 milijona evrov. Iz te obveze izhaja velika večina arhitekturnih natečajev zadnjih let pri nas. Predlagana sprememba pomeni ukinjanje natečajev, s tem pa tudi omogočanje izvajanja nenadzorovanih in v javnosti nepreverjenih posegov v našo skupno dobrino – prostor.
Arhitekturni natečaji so vgrajeni v sistem javnega naročanja projektantskih storitev z namenom doseganja višje kakovosti grajenega prostora, ohranjanja javnega interesa in racionalne rabe javnih sredstev pri gradnji objektov. Natečaj je najbolj transparentna in najbolj demokratična oblika odločanja o urbanističnih, arhitekturnih in krajinsko-arhitekturnih projektantskih rešitvah, ki zaradi možnosti neposredne primerjave različnih predlogov predstavlja tudi najracionalnejši način vodenja javnih investicij v gradnjo objektov.
Javni arhitekturni natečaji so pri tem tudi generator ekonomskega in kulturnega razvoja in imajo izjemen pomen za ohranjanje in razvoj identitete slovenskega prostora. Arhitektura in krajina sta v jedru naše nacionalne samobitnosti in predstavljata izraz kulture, ki je zapisana tudi v ustavi. Natečaji so bili v preteklosti in ostajajo tudi danes nepogrešljiv način uveljavljanja sodobne arhitekture in drugih posegov v prostor, s tem pa tudi pomemben člen v gradnji identitete našega grajenega okolja in krajine.
Prvi znani natečaj je bil natečaj za svetišče Partenon na atenski Akropoli. Ta način izbora arhitekturnih rešitev je tako položen že v temelj ustvarjanja materialne dediščine zahodne civilizacije. Da tudi v našem prostoru ostaja aktualen vse do danes, potrjujeta zadnji Plečnikovi odličji za aktualne realizacije, ki obe izhajata iz arhitekturnega natečaja, prav tako kot tudi večina Plečnikovih odličij za javne stavbe in krajinske ureditve v preteklih letih. Na realizacijo čakata še vsaj dva izjemna objekta, izbrana z arhitekturnim natečajem: NUK-2 in nova Drama v Ljubljani.
Prvi znani natečaj je bil natečaj za svetišče Partenon na atenski Akropoli. Foto Alkis Konstantinidis/Reuters
Pri vseh navedenih gre za objekte nacionalnega ali celo nadnacionalnega pomena. Arhitekturni natečaj pa je še posebej nepogrešljiv pri stavbah lokalnega pomena, kot so šole, vrtci, upravne stavbe, kulturne ustanove in podobno, pri katerih mora biti arhitekturni izraz stavbe podrejen racionalnosti njene izvedbe in uporabe.
Z natečajem naročnik pridobi več konkurenčnih projektantskih rešitev, med katerimi lahko izbere tisto, ki je kot celota najoptimalnejša: ki se najbolje umešča v prostor, ki spoštuje geografski in kulturni kontekst, ki najbolje odgovarja funkcionalnim potrebam bodočih uporabnikov, ki najbolje sledi željam naročnika oziroma projektni nalogi in ki je tudi v stroškovnem smislu najbolj racionalna. Stavba, izbrana v odprti konkurenci več različnih arhitekturnih rešitev, ima bistveno večje možnosti, da uspešno zaživi, da jo bodo tako uporabniki kot tudi lokalna skupnost vzeli za svojo in da bo upravičila investicijo.
Izvajanje javnih arhitekturnih natečajev za večje javne investicije je civilizacijski standard in osnovno orodje zagotavljanja kakovostnih rešitev, transparentnosti postopkov izgradnje prostora in racionalne rabe javnih sredstev, ki ga poznajo vse urejene demokratične države. S črtanjem določil tretjega odstavka 100. člena ZJN-3 bo nastala predvidljiva, velika in nepopravljiva škoda za izgradnjo našega okolja – kot družba bi naredili velik korak nazaj v procesih načrtovanja gradenj.
Zato podpisane institucije, društva in posamezniki ministrstvo za javno upravo pozivamo, da v celoti ohrani zapis obveze izvedbe javnih arhitekturnih natečajev za javna naročila projektantskih storitev, zapisane v 100. členu zakona o javnih naročilih. Institucije smo pripravljene sodelovati pri debirokratizaciji postopkov, a predloga ukinitve obveze arhitekturnih (projektnih) natečajev za javne investicije nikakor ne moremo sprejeti.
Tomaž Krištof, predsednik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije,
dr. Igor Papič, rektor Univerze v Ljubljani, dr. Zdravko Kačič, rektor Univerze v Mariboru, dr. Matej Blenkuš, dekan Fakultete za arhitekturo UL, dr. Matjaž Mikoš, dekan Fakultete za gradbeništvo in geodezijo UL, dr. Nataša Poklar Ulrih, dekanja Biotehniške fakulteta UL, Ana Kučan, prodekanja za področje krajinske arhitekture na Biotehniški fakulteti UL, oddelek za krajinsko arhitekturo, dr. Vesna Žegarac Leskovar, dekanja Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo UM, Uroš Lobnik, predstojnik Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, oddelek za arhitekturo UM, Jernej Hudolin, generalni direktor Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, dr. Bogo Zupančič, direktor Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, Maja Ivanič, direktorica Galerije DESSA, Gregor Reichenberg, podžupan Mestne občine Maribor, Janez Koželj, podžupan Mestne občine Ljubljana, Sašo Rink, direktor Stanovanjskega sklada MOL, Lenka Kavčič, direktorica Odprtih hiš Slovenije, Marko Peterlin, direktor IPoP Inštituta za politike prostora, Matej Mljač, predsednik Ustanove Maksa Fabianija, Barbara Kostanjšek, predsednica Društva krajinskih arhitektov Slovenije, Maja Ivanič za izvršni odbor Društva arhitektov Ljubljana DAL, Benjamin Hafner, predsednik Društva arhitektov Domžale, Lučka M. Lesjak Soklič, predsednica Društva arhitektov obale, Andreja Benko, predsednica Društva arhitektov Pomurja, Ines Bonutti, predsednica Društva primorskih arhitektov, dr. Andrej Šmid, predsednik Društva arhitektov Maribor
