Gospod predsednik, rešite Plečnikov stadion
Odprto pismo predsedniku vlade Marjanu Šarcu: še je čas, da obnovimo Plečnikovo športno umetnino
Odpri galerijo
Alenka Bizjak: Skupna nominacija Prage in Ljubljane za vpis Plečnikov del na seznam svetovne dediščine Unesca zaradi razpadajočega stadiona ni bila uspešna. Foto Leon Vidic
V Delu je bil 27. septembra objavljen celostranski članek z naslovom Dve mesti, en arhitekt, ki opisuje povezavo arhitekta Jožeta Plečnika z mestoma Prago in Ljubljano ter pojasnjuje, zakaj skupna nominacija njegovih del za vpis na seznam svetovne dediščine Unesca ni bila uspešna.
Zelo informativen članek, a bistvenega vzroka, žal, ne pove. Vzrok pa je bil razpadajoči Plečnikov stadion, ki ga članek ne omenja. Ko je namreč češko kulturno ministrstvo videlo stadion, je odstopilo od sodelovanja z nami in nato samostojno nadaljevalo. In še danes, dandanašnji, je stadion prepuščen propadanju. Vsa leta se je lažno predstavljalo njegovo obnovo v okviru podjetja Bežigrajski športni park (BŠP) v večinski lasti podjetnika Joca Pečečnika – delna lastnika sta še olimpijski komite, ki mu je takrat predsedoval Janez Kocijančič, in MOL z županom Zoranom Jankovićem. Ta sporna prodaja pred desetimi leti že zaščitenega državnega kulturnega spomenika je ena od največjih sramot v naši državi. Dokazano je primer razprodaje etike in morale, zavajanja javnosti, kršitve zakonodaje, njenega spreminjanja in prilagajanja po potrebah oseb v njihovo korist. Ostaja pa neizpodbitno dejstvo, da je bežigrajski stadion eno od temeljnih del Plečnikovega opusa ureditve mesta in je kot tako bilo tudi zaščiteno. Ostaja tudi neizpodbitno dejstvo, da je arhitekturna stroka odklonila sodelovanje pri Pečečnikovi »obnovi«, zato je bil projekt izdelan v tujini. In ostaja tudi neizpodbitno dejstvo, da je umetnostnozgodovinska stroka Inštituta France Stele pri ZRC SAZU obsodila projekt BŠP, ki ga odločno odklanja tudi V. razred za umetnost naše najvišje znanstvene in kulturne ustanove SAZU ter vztraja pri popolni obnovi, torej vrnitvi v prvotno stanje.
Načrti Joca Pečečnika v okviru podjetja BŠP bi Plečnikov stadion uničili. Na tem mestu predvidevajo gradnjo 77 metrov visoke stolpnice, tri poslovne stolpiče, pod zemljo kar pet etaž z izkopom milijona kubičnih metrov zemlje zaradi še podkletenih objektov. Dokazano gre za novogradnjo z bistveno drugo funkcijo in obsegom.
Vse to se bo sedaj trudil uresničiti odstopljeni nekdanji minister za okolje Jure Leben za pridobitev gradbenega dovoljenja po integralnem postopku na podlagi ravnokar sprejete nove zakonodaje, zaposlen pri gospodu Jocu Pečečniku. To je cinizem brez primere.
Gospod predsednik vlade, ste s tem seznanjeni? Boste tako zavajanje javnosti dovolili še naprej? Vi, ki pogosto zagotavljate, da vsi postopki vlade upoštevajo zakonite poti, ko je vendar na dlani, da je ta ravnokar sprejeta gradbena zakonodaja v posmeh ohranitvi Plečnikovega stadiona, arhitekturnega bisera v opusu tega velikega evropsko priznanega arhitekta. Uničenje stadiona bi trajno sramotno zaznamovalo naše mesto in državo ter ostalo v spominu kot barbarizem v evropski državi.
Boste dovolili, da minister Zdravko Počivalšek še naprej daje podporo spornemu projektu BŠP, kar je zloraba javnih pooblastil z močjo političnega položaja v prid zasebnim interesom? Javni interes pa je ohranjanje kvalitetnega okolja in kulturne zaščitene dediščine.
Dovolite, da Vas opozorim še na pismo Marka Apiha v Delu, 5. oktobra, ki pove, kaj si ozaveščena javnost misli o delu mestne uprave. Citiram: »Mestna uprava se servilno vede do 'Plečečnikovega' stadiona. Popustila je v odnosu do arhitekturnega spomenika in dopustila izsiljeno razsežnost projekta 'obnove'. To slednje je omogočila s poklekom mestne urbanistične službe.«
Gospod predsednik vlade, še je čas, da obnovimo Plečnikovo športno umetnino in ohranimo njegov celotni evropsko priznani in cenjeni opus. S samo sedmimi milijoni evrov bi lahko v enem letu obnovili objekt, ki bi služil osnovnemu namenu, to je športnim prireditvam na prostem, šolskim tekmovanjem in treningom vseh ljubljanskih šol. Stadion je dolžna obnoviti država kot svoj dragoceni zaščiteni kulturni spomenik.
In Vi, gospod predsednik, to sramoto BŠP lahko preprečite, spoštujete pravni red z ozirom na zaščiteni kulturni državni spomenik in se dostojnejše zapišete v kulturno zgodovino mesta in države.
Zelo informativen članek, a bistvenega vzroka, žal, ne pove. Vzrok pa je bil razpadajoči Plečnikov stadion, ki ga članek ne omenja. Ko je namreč češko kulturno ministrstvo videlo stadion, je odstopilo od sodelovanja z nami in nato samostojno nadaljevalo. In še danes, dandanašnji, je stadion prepuščen propadanju. Vsa leta se je lažno predstavljalo njegovo obnovo v okviru podjetja Bežigrajski športni park (BŠP) v večinski lasti podjetnika Joca Pečečnika – delna lastnika sta še olimpijski komite, ki mu je takrat predsedoval Janez Kocijančič, in MOL z županom Zoranom Jankovićem. Ta sporna prodaja pred desetimi leti že zaščitenega državnega kulturnega spomenika je ena od največjih sramot v naši državi. Dokazano je primer razprodaje etike in morale, zavajanja javnosti, kršitve zakonodaje, njenega spreminjanja in prilagajanja po potrebah oseb v njihovo korist. Ostaja pa neizpodbitno dejstvo, da je bežigrajski stadion eno od temeljnih del Plečnikovega opusa ureditve mesta in je kot tako bilo tudi zaščiteno. Ostaja tudi neizpodbitno dejstvo, da je arhitekturna stroka odklonila sodelovanje pri Pečečnikovi »obnovi«, zato je bil projekt izdelan v tujini. In ostaja tudi neizpodbitno dejstvo, da je umetnostnozgodovinska stroka Inštituta France Stele pri ZRC SAZU obsodila projekt BŠP, ki ga odločno odklanja tudi V. razred za umetnost naše najvišje znanstvene in kulturne ustanove SAZU ter vztraja pri popolni obnovi, torej vrnitvi v prvotno stanje.
Alenka Bizjak: Stadion je dolžna obnoviti država kot svoj dragoceni zaščiteni kulturni spomenik. Foto Jože Suhadolnik
Načrti Joca Pečečnika v okviru podjetja BŠP bi Plečnikov stadion uničili. Na tem mestu predvidevajo gradnjo 77 metrov visoke stolpnice, tri poslovne stolpiče, pod zemljo kar pet etaž z izkopom milijona kubičnih metrov zemlje zaradi še podkletenih objektov. Dokazano gre za novogradnjo z bistveno drugo funkcijo in obsegom.
Vse to se bo sedaj trudil uresničiti odstopljeni nekdanji minister za okolje Jure Leben za pridobitev gradbenega dovoljenja po integralnem postopku na podlagi ravnokar sprejete nove zakonodaje, zaposlen pri gospodu Jocu Pečečniku. To je cinizem brez primere.
Gospod predsednik vlade, ste s tem seznanjeni? Boste tako zavajanje javnosti dovolili še naprej? Vi, ki pogosto zagotavljate, da vsi postopki vlade upoštevajo zakonite poti, ko je vendar na dlani, da je ta ravnokar sprejeta gradbena zakonodaja v posmeh ohranitvi Plečnikovega stadiona, arhitekturnega bisera v opusu tega velikega evropsko priznanega arhitekta. Uničenje stadiona bi trajno sramotno zaznamovalo naše mesto in državo ter ostalo v spominu kot barbarizem v evropski državi.
Boste dovolili, da minister Zdravko Počivalšek še naprej daje podporo spornemu projektu BŠP, kar je zloraba javnih pooblastil z močjo političnega položaja v prid zasebnim interesom? Javni interes pa je ohranjanje kvalitetnega okolja in kulturne zaščitene dediščine.
Dovolite, da Vas opozorim še na pismo Marka Apiha v Delu, 5. oktobra, ki pove, kaj si ozaveščena javnost misli o delu mestne uprave. Citiram: »Mestna uprava se servilno vede do 'Plečečnikovega' stadiona. Popustila je v odnosu do arhitekturnega spomenika in dopustila izsiljeno razsežnost projekta 'obnove'. To slednje je omogočila s poklekom mestne urbanistične službe.«
Gospod predsednik vlade, še je čas, da obnovimo Plečnikovo športno umetnino in ohranimo njegov celotni evropsko priznani in cenjeni opus. S samo sedmimi milijoni evrov bi lahko v enem letu obnovili objekt, ki bi služil osnovnemu namenu, to je športnim prireditvam na prostem, šolskim tekmovanjem in treningom vseh ljubljanskih šol. Stadion je dolžna obnoviti država kot svoj dragoceni zaščiteni kulturni spomenik.
In Vi, gospod predsednik, to sramoto BŠP lahko preprečite, spoštujete pravni red z ozirom na zaščiteni kulturni državni spomenik in se dostojnejše zapišete v kulturno zgodovino mesta in države.
