»Hvala« nacionalni televiziji in njenemu »zgodovinarju«
V soboto, 13. maja, nam je (nacionalna) Televizija Slovenija na prvem programu predvajala Utrip, ki ga je tudi tokrat pripravil novinar in »zgodovinar« dr. Jože Možina. V njem nas Možina ponovno poučuje o polpretekli zgodovini Slovenije.
Zadovoljen sem, da sem se odločil oddajo sploh pogledati in da sem zdržal in jo pogledal v celoti. Zakaj? Ker nam J. Možina razkriva »pravo« resnico polpretekle zgodovine Slovenije. Šele sedaj vem, v kako »grozljivem« režimu sem preživel svojo mladost, se izšolal in dočakal upokojitev, pa se tega sploh nisem zavedal in občutil. Možina nam je povedal, da je bil Tito poleg Stalina in Hitlerja največji zločinec. Dejal je, da je bila partija najbolj krvava organizacija v vsej slovenski zgodovini, ki je vodila revolucijo in je med vojno in po vojni pomorila več deset tisoč ljudi, za kar pa ni nihče odgovarjal. Kučana krivi, da se je ostalina propadlega režima obdržala do danes. Govori o strahotni bilanci totalitarnega režima, o čemer se ve malo ali nič, zato bi bil potreben Muzej komunizma.
»Žalosti« me, kako sem lahko postal član najbolj »krvave« organizacije. Kako sem bil zaveden in vseskozi verjel, da so osvobodili Jugoslavijo in Slovenijo partizani z zavezniki, ne pa »domoljubni« domobranci. Sedaj vem, da sta se moja strica, ki so ju ubili Nemci, odločila napačno, ko sta pristopila eden v Skoj in drugi k partizanom. Naj počivata v miru, vendar »prav jima je«. »Hvala« belogardistom, ki so izdali enega od stricev, da so ga lahko ubili Nemci. »Hvala« belogardistom, ki so povedali Italijanom, da imajo moji stari starši sina pri partizanih, zaradi česar so jim požgali domačijo in jih odvedli v taborišče na Rab in kasneje v Gonars. Ni ju več, dedka in babice, da bi jima povedal, v kakšni »zmoti« sta bila, ko sinu nista preprečila odhoda k partizanom. Teto po očetovi strani so s celo družino izselili v Srbijo; ne vem, komu bi se moral zahvaliti v tem primeru. Vse te »zmote« mi razkriva »zgodovinar« dr. Jože Možina.
Zgodovinarji, kot sta Jože Pirjevec in Božo Repe, se bodo morali »ponižati« in prositi Možino, da jim pojasni »svojo« resnico. Naj mi Možina ne zameri, če se bodo pri njem zglašali zgodovinarji, kot je kanadski Gregor Kranjc, ki je napisal knjigo Hoja s hudičem, okupacija Slovenije in kolaboracija ali Keith Lowe, Anglež, ki je napisal knjigo Podivjana celina, Evropa po 2. svetovni vojni; oba imata namreč popolnoma »zgrešeno« in nasprotno mnenje od Možine o tistem času. Če bo možno, ju bom obvestil, naj prideta k Možini po »objektivno« resnico, se mu opravičita in revidirata svojo zgodovino. Novozelandskemu zdravniku Lindsayju Rogersu, ki je Tita spoznal ob desantu na Drvar – in ki ga je pred tem imel za diktatorja, ko ga je spoznal v živo, pa za rešitelja –, ne bom mogel izreči, da se je »motil«, ker ga ni več med živimi. L. Rogers je napisal zanimivo knjigo Partizanski kirurg.
Še enkrat »hvala« nacionalni televiziji, da se tako trudi in nam predstavlja »resnično« in »objektivno« zgodovino polpretekle dobe Slovenije.
V omenjenem Utripu pogosto prikazujejo zadovoljno jato golobov. Kaj nam je hotel Možina s tem povedati? Mogoče, da je preveč ljudi naklonjenih dr. Golobu?
