Izjava o strateški in civilizacijski uvrščenosti Slovenije

V kontekstu skrb vzbujajočih dejavnosti sedanje slovenske vlade želimo ponovno poudariti trdno in trajno navezanost slovenskega naroda na vrednote in institucije Zahoda.

Slovenska nacionalna identiteta je bila, razen v obdobju 1945–1990, utemeljena na tradicijah Zahoda. Od padca komunizma in po osamosvojitvi je bila Slovenija utemeljena na močni zavezanosti demokraciji, osebni svobodi, vladavini prava, prostotržnem gospodarstvu in učinkovitem multilateralizmu.

Naše članstvo v Evropski uniji, Natu in OECD ne odraža le geopolitične, temveč tudi civilizacijsko izbiro.

Še naprej neomajno podpiramo transatlantsko zavezništvo in kolektivno varnostno arhitekturo, ki jo zagotavlja. Nato je temelj strateške drže Slovenije in verjamemo, da so obrambne zaveze, vključno s tistimi glede razvoja zmogljivosti in proračunskih zavez, bistvene za našo verodostojnost kot zaveznikov.

Izražamo tudi polno solidarnost z Ukrajino ob ruski agresiji. Ukrajinski boj ni le boj za njeno lastno suverenost, temveč za pravico svobodnih narodov, da svobodno izberejo svojo prihodnost. Slovenija mora enotno s svojimi evropskimi in evroatlantskimi partnerji Ukrajini ponuditi ne le humanitarno, temveč tudi vojaško pomoč.

Glede razmer na Bližnjem vzhodu ostajamo globoko zavezani trajnemu in pravičnemu miru, ki ga je mogoče doseči šele, ko bodo vsi priznali pravico države Izrael do obstoja. Teroristični napad in grozodejstva, ki jih je 7. oktobra 2023 zagrešil Hamas – organizacija, ki si odkrito prizadeva za uničenje Izraela – so bili oster opomin na grožnjo, s katero se srečujejo zahodne demokracije. Pridružujemo se mednarodni skupnosti in pozivamo k takojšnji izpustitvi vseh talcev in k odgovornosti odgovornih. Hkrati smo globoko zaskrbljeni zaradi humanitarnih žrtev v Gazi in verjamemo, da morajo vojaške akcije voditi načela sorazmernosti in zaščite civilistov. Pravice Izraela do samoobrambe in sočutja do nedolžnih življenj ne smemo obravnavati kot medsebojno izključujočih, temveč kot izraz naših skupnih moralnih in pravnih zavez.

EU brez vsakršnih sankcij proti Izraelu

V tem kontekstu se čutimo dolžne izraziti zaskrbljenost zaradi nekaterih nedavnih odločitev in gest sedanje slovenske vlade, vključno s:

• političnim hazarderstvom s članstvom Slovenije v Natu;

• zavajanjem glede prihodnjih obrambnih izdatkov;

• brezpogojnim priznanje države Palestine v okoliščinah, ki tvegajo legitimizacijo Hamasa, ter uvedbo sankcij proti Izraelu.

Vsi ti koraki kažejo na premik v zunanji politiki, ki odstopa od dolgoletne strateške usmeritve Slovenije. Ti koraki vzbujajo dvome o usklajenosti vlade z osrednjim varnostnim in diplomatskim konsenzom Zahoda.

Podobni pomisleki se pojavljajo tudi glede domačega dogajanja, kjer skrb vzbujajoči premiki vključujejo poskuse političnega vpliva na neodvisne institucije, vključno s sodstvom in javnimi mediji; simbolična prizadevanja za rehabilitacijo zapuščine nedemokratičnega komunističnega režima iz let 1945–1990; in zavračanje resolucije evropskega parlamenta 2025/2575(RSP) o varovanju spomina na žrtve komunizma.

Tako mednarodne kot domače dejavnosti sedanje oblasti ne le da tvegajo odtujitev Slovenije od glavnega toka demokratične Evrope, temveč tudi spodkopavajo temeljna načela, na katerih je bila naša republika ustanovljena leta 1991, in ne spoštujejo vrednot, ki jih je slovensko ljudstvo z veliko večino podprlo na referendumih – najprej v podporo neodvisnosti in demokraciji, kasneje pa v prid vstopu v Evropsko unijo in Nato.

Našim mednarodnim partnerjem, zaveznikom in prijateljem želimo zagotoviti, da veliki deli slovenske družbe še naprej vidijo naše mesto trdno v zahodnem zavezništvu, ob boku tistim, ki zagovarjajo svobodo, mir in dostojanstvo človeške osebe. Slovenija je in bo ostala zanesljiva evropska in zahodna partnerica – tista, ki verodostojno prispeva k obrambi naše skupne zapuščine v času naraščajoče globalne negotovosti.

***

Za Katedralo svobode:

Žiga Turk, profesor, nekdanji minister

Dimitrij Rupel, prvi in dolgoletni zunanji minister

Peter Jambrek, prvi predsednik ustavnega sodišča

Ernest Petrič, nekdanji predsednik ustavnega sodišča

Alenka Puhar, avtorica

Ivan Štuhec, teolog

Tomaž Zalaznik, avtor in založnik

Izjavo so že podprli:

Alojz Peterle, prvi demokratično izvoljeni predsednik slovenske vlade

Janez Janša, trikratni predsednik vlade, predsednik SDS

Tina Bregant, predsednica Slovenske ljudske stranke

Andrej Drapal, filozof

Andrej Jemec, slikar, član Slovenske akademije znanosti in umetnosti

Jožef Jerovšek, nekdanji predsednik odbora DZ za zunanje zadeve

Jelko Kacin, nekdanji obrambni minister, nekdanji veleposlanik pri Natu

Tone Kajzer, nekdanji veleposlanik v ZDA, podpredsednik Svetovnega slovenskega kongresa

Milček Komelj, umetnostni zgodovinar, član Slovenske akademije znanosti in umetnosti

Marko Lotrič, predsednik Državnega sveta RS, predsednik stranke Fokus

Jožef Muhovič, slikar, član Slovenske akademije znanosti in umetnosti

Janez Podobnik, nekdanji predsednik slovenskega parlamenta

Brane Senegačnik, pesnik, izredni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti

Tomaž Štih, avtor

Romana Tomc, evropska poslanka

Matej Tonin, nekdanji obrambni minister, predsednik Nove Slovenije

Gregor Virant, nekdanji minister za javno upravo