Gaza: Če te ne ubije lakota, te bo krogla v vrsti za kruh

Humanitarna katastrofa v Gazi je presegla vse dosedanje meje in se, kot opozarjajo številni opazovalci in humanitarni delavci, prelevila v načrtno stradanje prebivalstva.

Medtem ko na stotine ljudi, med njimi desetine otrok, umira zaradi lakote, iskanje hrane postaja smrtonosna misija, saj so lačni civilisti redno tarče napadov. Vse to se dogaja ob napadih na humanitarne organizacije in političnih provokacijah, ki uničujejo vsakršno upanje na rešitev.

Lakota kot orožje

Po zadnjih podatkih ministrstva za zdravje v Gazi, ki ga vodi Hamas, je zaradi lakote in hude podhranjenosti umrlo že 175 ljudi, od tega kar 93 otrok. Eden izmed njih je bil po poročanju Al Džazire 17-letni Atef Abu Khater, čigar teža je pred smrtjo padla na zgolj 25 kilogramov.

To pa so le uradno zabeležene žrtve; realnost na terenu je še bolj mračna. Partnerji Globalne skupine za prehrano, ki vključuje tudi agencije Združenih narodov, navajajo, da se trenutno v Gazi več kot 6000 otrok zdravi zaradi akutne podhranjenosti, medtem ko po oceni urada ZN v Ženevi strada kar milijon žensk in deklet.

Gospodarstvo je popolnoma propadlo. Prebivalci, ki nimajo gotovine, so se po poročanju Al Džazire zatekli k blagovni menjavi – fižol za kruh, sladkor za zelenjavo. Tisti z denarjem na bančnih računih se soočajo z drugo oviro: denar lahko dvignejo le prek posrednikov, ki si po navedbah lokalnih virov za Al Džaziro vzamejo tudi do 40-odstotno provizijo.

Prebivalci, ki nimajo gotovine, so se zatekli k blagovni menjavi – fižol za kruh, sladkor za zelenjavo. FOTO: Eyad Baba/AFP

Vzrok za to ni pomanjkanje pomoči na svetovnem trgu, temveč njeno sistematično oviranje. Jonathan Whittall, vodja urada OCHA (Urad ZN za usklajevanje humanitarnih zadev) na zasedenih palestinskih ozemljih, je v svojem ostrem mnenjskem zapisu za Guardian razmere opisal kot »načrtovano pomanjkanje«. »Ne gre za to, da mi ne uspemo, temveč za to, da smo ovirani,« je poudaril.

Opisuje mučne, 15-urne misije konvojev s pomočjo, ki se pogosto končajo pred zaprtimi vrati izraelskih prehodov, medtem ko obupani ljudje čakajo in postajajo tarče. »Videli smo trupla ob cesti, ustreljena v hrbet iz smeri izraelskih sil,« je zapisal Whittall.

Od priznanja Palestine do sankcij proti Izraelu: »Sloveniji je očitno mar«

Whittall je v svojem zapisu za Guardian razkril tudi, da mu izraelske oblasti po tiskovni konferenci, na kateri je opisal, kako so lačni civilisti ustreljeni med iskanjem hrane, ne bodo podaljšale vize za bivanje. To po njegovih besedah ni osamljen primer, temveč del širšega vzorca utišanja kritičnih glasov. Mednarodne nevladne organizacije se soočajo z vse bolj restriktivnimi pogoji za registracijo, medtem ko agencije ZN dobivajo vizume za vse krajša obdobja – za šest, tri ali celo samo en mesec, odvisno od tega, ali jih oblasti ocenijo kot »dobre, slabe ali grde«.

V Gazi se več kot 6000 otrok zdravi zaradi akutne podhranjenosti. FOTO: Eyad Baba/AFP

Agencija ZN za palestinske begunce (UNRWA) je po Whittallovih besedah tarča sistematičnega dušenja delovanja, njenim mednarodnim uslužbencem pa je vstop v državo prepovedan.

Iskanje hrane kot smrtonosna misija

Posledica tega načrtnega pomanjkanja je, da je iskanje hrane postalo smrtonosno. Združeni narodi poročajo, da je bilo od konca maja med iskanjem pomoči ubitih najmanj 1.373 Palestincev. Večina naj bi umrla pod streli izraelske vojske v bližini distribucijskih točk, ki jih upravlja kontroverzna, z ZDA in Izraelom podprta fundacija GHF.

Analitik Neve Gordon z londonske Univerze Queen Mary je za Al Džaziro situacijo na teh točkah primerjal s serijo Squid Game. »To ni humanitarna organizacija, to je organizacija, ki kuje dobičke iz lakote,« je dejal Gordon. Po njegovih besedah smo priča igri, »kjer se lačni ljudje približujejo hrani in so postreljeni kot plen.« Tragedijo ponazarja zgodba 15-letnega Abdula Rahmana Abu Jazarja, ki ga je med iskanjem hrane v oko zadel naboj.

Večina naj bi umrla pod streli izraelske vojske v bližini distribucijskih točk. FOTO: AFP

Medtem ko Izrael zanika namerno streljanje na civiliste in za kaos obtožuje Hamas, pričevanja s terena kažejo drugačno sliko. Jonathan Whittall v svojem zapisu za Guardian opisuje grozljive prizore: »Nešteto trupel na ulicah, ki jih jedo psi. Ljudje, ki kličejo izpod ruševin, dokler ne obmolknejo, ker reševalci ne dobijo dostopa.«

Napadi na humanitarce in politični ogenj

Tarče napadov so tudi tisti, ki skušajo pomagati. Palestinski Rdeči polmesec (PRCS) je obtožil izraelske sile, da so v nedeljo namerno izvedle napad na njihov sedež v Han Junisu. V napadu je bil ubit njihov sodelavec Omar Isleem. »To ni bila napaka. Ta namerni napad na zaščiten objekt Rdečega polmeseca je huda kršitev mednarodnega humanitarnega prava – je vojni zločin,« so zapisali v izjavi. Izraelske obrambne sile so za BBC v odzivu sporočile, da o napadu nimajo podatkov.

Obup na terenu poglabljajo tudi politične napetosti. Skrajno desni izraelski minister za nacionalno varnost Itamar Ben-Gvir je na dan judovskega žalovanja Tiša beav vodil skupino več kot tisoč Izraelcev na območje kompleksa mošeje Al Aksa v Jeruzalemu. Njegova molitev na kraju, kjer je to v nasprotju z dogovorom o »statusu quo«, je sprožila val mednarodnih obsodb. Jordanija in Savdska Arabija sta dejanje označili za nesprejemljivo provokacijo.

Humanitarna katastrofa v Gazi se je prelevila v načrtno stradanje prebivalstva. FOTO: Eyad Baba/AFP

Ben-Gvir je ob tem pozval k »osvojitvi celotne Gaze« in »prostovoljni migraciji« Palestincev, s čimer je dodatno podžgal strasti. Iz urada izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja so sicer sporočili, da se politika ohranjanja statusa quo ni spremenila.

Medtem ko se nekatere države osredotočajo na politično podporo, druge poskušajo ukrepati na humanitarnem področju, a se pri tem soočajo z lastnimi pravnimi in moralnimi dilemami. Belgija je po poročanju Al Džazire začela s spuščanjem humanitarne pomoči v Gazo iz zraka, hkrati pa se doma sooča s pravnim pritiskom in tožbo, ker naj ne bi ustrezno ukrepala proti izraelskim kršitvam mednarodnega prava.

Župan grške prestolnice Aten, Haris Doukas, se je ostro odzval na očitke izraelskega veleposlanika glede antisemitizma v mestu. »Ne sprejemamo lekcij o demokraciji od tistih, ki ubijajo civiliste in otroke, ki čakajo v vrsti za hrano,« je po poročanju Al Džazire zapisal Doukas in poudaril, da je osredotočanje na grafite v času »genocida brez primere« neprimerno.

Belgija je po poročanju Al Džazire začela s spuščanjem humanitarne pomoči v Gazo iz zraka, hkrati pa se doma sooča s pravnim pritiskom in tožbo, ker naj ne bi ustrezno ukrepala proti izraelskim kršitvam mednarodnega prava. FOTO: Eyad Baba/AFP

Trpljenje pa se ne omejuje le na prebivalce Gaze. Hamas je objavil videoposnetke, na katerih sta videti izčrpana in sestradana izraelska talca, kar je v Izraelu sprožilo zgražanje in nove pozive k dogovoru. Družina enega od talcev, Evyatarja Davida, je Hamas obtožila, da ga namerno strada za propagandne namene. Vodja zunanje politike EU, Kaja Kallas, je po poročanju Al Džazire posnetke označila za »gnusne« in je pozvala k takojšnji izpustitvi vseh talcev.