Kdo je kriv za epidemijo – vlada ali ljudstvo? (2)
Zame je vlada izključni krivec za naše prvo mesto na planetu po številu mrtvih za covidom.
Odpri galerijo
Vlada pogosto spreminja pravila med epidemijo covida: maske so obvezne – maske niso obvezne, šal je dovoljen – šal ni dovoljen, fitnesi odprti – fitnesi zaprti, zapraševanje zgradb – odprava ukrepa, cerkve odprte – šole zaprte ... Foto Marko Feist/Slovenske novice
Delo je 4. januarja v rubriki Pisma bralcev in odmevi na strani 7 objavilo pismo g. Blaža Mesca z naslovom Kdo je kriv za epidemijo – vlada ali ljudstvo?.
Zame je vlada izključni krivec za naše prvo mesto na planetu po številu mrtvih za covidom-19. Za uspešno vodenje je nujno zgledno ravnanje. Predstavniki vlade ves čas javno ignorirajo svoje lastne ukrepe (razdalja, maske ...) in s tem pošiljajo ljudem napačno sporočilo, da virus ni nevaren. Ljudje verjamejo, da bi v primeru resne zdravstvene grožnje vladni ljudje hodili naokoli v skafandrih.
Primeri neupoštevanj so tako številni, da bi jih težko nanizal v kratkem prispevku, smo jih pa videli na TV. Pri tem ne gre toliko za pozabo maske ali pozabo upoštevanja razdalje, ampak za zavestno ignoriranje ukrepov. Spomnimo se obiska avstrijskega kanclerja Sebastiana Kurza pri nas. Ta je dvakrat ponudil našemu predsedniku vlade v pozdrav komolec, vendar je Janša vztrajal pri rokovanju. Doma so se na Kurza usuli očitki o njegovem ravnanju, kancler pa je kritikom odgovarjal, da pač v tem delu sveta veljajo drugačna kultura in običaji. Kurz je diplomat in ni izrekel besede Balkan.
Drugi razlog, da nekateri ljudje ne sprejemajo ukrepov, je njihovo shizofreno sprejemanje in način obveščanja prebivalstva o njih. Ukrepi se nenehno spreminjajo, tudi če spremembe nimajo podpore v epidemiološki sliki. Vlada objavi (za spremembo) pregleden načrt sproščanja ukrepov glede na število okuženih in mrtvih, vendar ga že čez nekaj dni sama ignorira. Maske so obvezne – maske niso obvezne, šal je dovoljen – šal ni dovoljen, fitnesi odprti – fitnesi zaprti, zapraševanje zgradb – odprava ukrepa, cerkve odprte – šole zaprte. Smučišče na Krvavcu dobi odločbo za obratovanje, ker izpolnjuje vse zaščitne ukrepe v skladu z navodili NIJZ, tri dni kasneje pa ga zaprejo. Po novem letu vlada ob nespremenjeni zdravstveni sliki smučišča ponovno odpre. Sklep objavi na spletu na silvestrski večer, namesto ognjemeta.
Obveščanje, povezano covidom, je res katastrofa. Šole dobijo med koncem tedna okrožnice za delo v ponedeljek. Ministrica za šolstvo utemelji najdaljše zaprtje šol med vsemi državami s tem, da imamo v Sloveniji najboljšo opremo in najboljše pogoje za delo na daljavo na planetu. Kdo je tu nor? Zakaj jih, ob teh pogojih, potem sploh odpirati? O tem, da pomensko ne loči med slovenskima besedama šola in pouk, pa je nekdo že pisal.
Ukrepi se tako hitro spreminjajo, da zanje enkrat ne ve NIJZ, drugič vladni govorec, tretjič minister za gospodarstvo ... Minister za gospodarstvo javno poziva k spremembi ukrepov, ker sedanji tudi po njegovem mnenju ne delujejo, vendar njegove besede niti v vladi, v kateri je minister, ne naletijo na odziv. Predsednik vlade ima dolgo pričakovani televizijski nagovor ljudstvu – pa nič o novih ukrepih. Dve uri pozneje jih objavi na twitterju, s katerim nenehno nadomešča Uradni list RS.
Ljudje smo vse bolj prepričani, da sede predsednik vlade pozno zvečer za računalnik in napiše nekaj, kar mu pade na pamet, in morda to naslednji dan zjutraj obžaluje – in če se to zgodi, imamo še isti dan preklic starih ukrepov in uvedbo novih.
Sam sicer nisem pesimist, vendar ne verjamem, da lahko sedanja vlada ob nezaupanju v njene ukrepe epidemijo covida kratkoročno ali sploh ustavi. Morda pa to sploh ni njen namen?
Zame je vlada izključni krivec za naše prvo mesto na planetu po številu mrtvih za covidom-19. Za uspešno vodenje je nujno zgledno ravnanje. Predstavniki vlade ves čas javno ignorirajo svoje lastne ukrepe (razdalja, maske ...) in s tem pošiljajo ljudem napačno sporočilo, da virus ni nevaren. Ljudje verjamejo, da bi v primeru resne zdravstvene grožnje vladni ljudje hodili naokoli v skafandrih.
Primeri neupoštevanj so tako številni, da bi jih težko nanizal v kratkem prispevku, smo jih pa videli na TV. Pri tem ne gre toliko za pozabo maske ali pozabo upoštevanja razdalje, ampak za zavestno ignoriranje ukrepov. Spomnimo se obiska avstrijskega kanclerja Sebastiana Kurza pri nas. Ta je dvakrat ponudil našemu predsedniku vlade v pozdrav komolec, vendar je Janša vztrajal pri rokovanju. Doma so se na Kurza usuli očitki o njegovem ravnanju, kancler pa je kritikom odgovarjal, da pač v tem delu sveta veljajo drugačna kultura in običaji. Kurz je diplomat in ni izrekel besede Balkan.
Drugi razlog, da nekateri ljudje ne sprejemajo ukrepov, je njihovo shizofreno sprejemanje in način obveščanja prebivalstva o njih. Ukrepi se nenehno spreminjajo, tudi če spremembe nimajo podpore v epidemiološki sliki. Vlada objavi (za spremembo) pregleden načrt sproščanja ukrepov glede na število okuženih in mrtvih, vendar ga že čez nekaj dni sama ignorira. Maske so obvezne – maske niso obvezne, šal je dovoljen – šal ni dovoljen, fitnesi odprti – fitnesi zaprti, zapraševanje zgradb – odprava ukrepa, cerkve odprte – šole zaprte. Smučišče na Krvavcu dobi odločbo za obratovanje, ker izpolnjuje vse zaščitne ukrepe v skladu z navodili NIJZ, tri dni kasneje pa ga zaprejo. Po novem letu vlada ob nespremenjeni zdravstveni sliki smučišča ponovno odpre. Sklep objavi na spletu na silvestrski večer, namesto ognjemeta.
Obveščanje, povezano covidom, je res katastrofa. Šole dobijo med koncem tedna okrožnice za delo v ponedeljek. Ministrica za šolstvo utemelji najdaljše zaprtje šol med vsemi državami s tem, da imamo v Sloveniji najboljšo opremo in najboljše pogoje za delo na daljavo na planetu. Kdo je tu nor? Zakaj jih, ob teh pogojih, potem sploh odpirati? O tem, da pomensko ne loči med slovenskima besedama šola in pouk, pa je nekdo že pisal.
Ukrepi se tako hitro spreminjajo, da zanje enkrat ne ve NIJZ, drugič vladni govorec, tretjič minister za gospodarstvo ... Minister za gospodarstvo javno poziva k spremembi ukrepov, ker sedanji tudi po njegovem mnenju ne delujejo, vendar njegove besede niti v vladi, v kateri je minister, ne naletijo na odziv. Predsednik vlade ima dolgo pričakovani televizijski nagovor ljudstvu – pa nič o novih ukrepih. Dve uri pozneje jih objavi na twitterju, s katerim nenehno nadomešča Uradni list RS.
Ljudje smo vse bolj prepričani, da sede predsednik vlade pozno zvečer za računalnik in napiše nekaj, kar mu pade na pamet, in morda to naslednji dan zjutraj obžaluje – in če se to zgodi, imamo še isti dan preklic starih ukrepov in uvedbo novih.
Sam sicer nisem pesimist, vendar ne verjamem, da lahko sedanja vlada ob nezaupanju v njene ukrepe epidemijo covida kratkoročno ali sploh ustavi. Morda pa to sploh ni njen namen?
