Meritokracijo v veliki meri zamenjuje lojalnost

Ideje iz članka dr. Dušana Pluta o demokratičnem žrebanju predstavnikov ljudstva bi najprej lahko uvedli, z manjšimi spremembami zakonodaje, pri izboru kandidatov za najvišja strokovna državna uslužbenska delovna mesta. Postopek, ki naj bi preko uradniškega sveta omogočal izbor najkvalitetnejših kandidatov, se je v praksi popolnoma izjalovil. Politika že vnaprej izbere svojega kandidata, postopek je tako več ali manj samo formalnost, ki pravno formalno pokrije izbor »našega« kandidata.

Vnaprejšen izbor se neposredno pokaže preko zlorabe inštituta vršilca dolžnosti. Politika odpokliče uslužbenca, ki ni »naš«, in na njegovo mesto postavi vršilca dolžnosti, svojega kandidata, ki bo kasneje praviloma izbran za zasedbo delovnega mesta v polnem mandatu. To vedejevstvo kandidat v poznejšem izbornem postopku navede kot referenco vodenja in poznavanja strokovne problematike in tako v nekaj mesecih do začetka postopka javnega natečaja uradniškega sveta opravi transformacijo od možnega nekompetentnega kandidata do kandidata, ki ima vse potrebne kompetence.

Demokratični žreb in vladavina ljudstva

Na ta način se je doseglo, da se na razpise ne prijavljajo kandidati, ki sicer izpolnjujejo vse potrebne strokovne kriterije, razen strankarske pripadnosti ali osebnih znanstev, saj se že vnaprej ve, da ne bodo nikoli izbrani. S tem se neposredno siromaši strokoven nivo državne uprave, ne samo na najzahtevnejših delovnih mestih, ampak posledično tudi po celotni hierarhiji navzdol. Meritokracijo v veliki meri zamenjuje lojalnost, ki je implicitno do neke mere tudi koruptivna.

Konkreten predlog je, da izborna komisija uradniškega sveta transparentno preveri vse strokovne in druge administrativne pogoje za zasedbo uradniškega mesta, nato pa vse primerne kandidate povabi na neposredno izborno žrebanje, ki namesto funkcionarja odloči o tem, kdo bo zasedel razpisano delovno mesto. O tako imenovani kompatibilnosti med nadrejenim in podrejenim pa naj se arbitrarno ugotavlja kasneje skozi merljive rezultate dela.

Zaradi politikantskega obnašanja izvoljenih parlamentarnih predstavnikov bi bilo smiselno podoben postopek z žrebanjem kandidatov vpeljati tudi pri izboru ustavnih sodnikov, guvernerja Banke Slovenije, varuha človekovih pravic itd.

Majhna država, kot je Slovenija, nima obsežnega kadrovskega potenciala, zato se mora še toliko bolj potruditi, da pomembna strokovna mesta državne uprave zasedejo zares kompetentni kandidati, ali kot je dejal Mark Twain: zvestoba državi vedno, lojalnost oblasti, ko si to zasluži.

***

Vojko Zidar, Kranj