Na zločinski strani zgodovine

Dan za dnem že skoraj dve leti v nemoči in obupu spremljam poročila, slike in grozljive posnetke popolnega razčlovečenja ob grozotah v Gazi. Ob novici, da se je eden od najvplivnejših evropskih in svetovnih politikov, francoski predsednik Macron, le odločil, da bo septembra njegova država priznala Palestino, se sprašujem, le kaj je počel doslej. Že dolgo časa je lahko tudi najbolj nepoučenemu laiku jasno, da Izrael v Gazi izvaja najhujše vojne zločine in zelo verjetno celo genocid. O tem govorijo in pišejo eminentni mednarodni pravniki in politiki, zdravniki, humanitarni delavci in novinarji, ki s terena poročajo o grozljivem dogajanju v Gazi. Številni ljudje po svetu protestirajo in izražajo ogorčenje nad tem grozljivim in nehumanim početjem. Vodilni svetovni, evropski in domači politiki (vsa čast izjemam) pa se izprijeno in nezaslišano sprenevedajo z brezštevilnimi izgovori o domnevni pravici Izraela do obrambe, s katero opravičujejo tudi najhujše zločine proti nemočnemu palestinskemu ljudstvu.

V svoji žalosti in obupu se sprašujem, le kaj se je zgodilo z ljudmi, ki nosijo največjo politično, etično in moralno odgovornost za omenjene zločine. To so ljudje, ki imajo vpliv in možnosti, da bi te, za 21. stoletje nepredstavljive in nezaslišane zločine lahko ne le obsodili, ampak nemudoma ustavili in celo preprečili. O izraelskem režimu, ki je glavni izvajalec zločinov, skorajda ni vredno izgubljati besed. Tragično in neverjetno je, kako se je lahko judovski narod iz grozljive žrtve enega najhujših zločinov človeške civilizacije – nacističnega holokavsta znašel v vlogi glavnega krvnika podobnih zločinov nad Palestinci v Gazi. Le kako bodo lahko odločevalci in izvajalci teh zločinov svojim poštenim državljanom, ki so jim vrednote humanizma na prvem mestu, pogledali v oči ob teh grozljivih zločinih? In kaj bodo rekli svojim potomcem, ki se jih bodo zagotovo sramovali v dno duše do konca svojega življenja? Le kdo je lahko srečen in ponosen na prednike, ki so izvajalci ali podporniki najhujših mednarodnih zločinov, zločinov proti človečnosti ali celo genocida?

Ne, ljudje, ki so sposobni izvajati ali podpirati omenjene zločine, nimajo prav nobene moralno-etične pravice biti enakopravni pripadniki človeške civilizacije. FOTO: AFP

Na tem mestu bi rad opozoril na vso množico ljudi doma in po svetu, ki tako ali drugače na kakršenkoli način podpirajo in omogočajo to zverinsko, človeka in človeštva nevredno, sprevrženo dogajanje. V prvi vrsti gre za najbolj odgovorne svetovne politike, kot so Trump, Macron, Merz, Von der Leyen in ostale, ki se na brezštevilnih srečanjih, sestankih in konferencah ob kaviarju in šampanjcu sprenevedavo in brez pravega učinka pogovarjajo o dogajanju na Bližnjem vzhodu in v Gazi. Ob tem pa jih očitno niti najmanj ne ganejo vsakdanji grozljivi posnetki več desettisočih mrtvih, pohabljenih in izstradanih otrok. Omenjeni politiki in njihovi somišljeniki so se s takim odnosom in dejanji že zdavnaj postavili na napačno stran zgodovine. Ne samo na napačno stran zgodovine, bodimo jasni – postavili so se na stran najhujših zločinov in zločincev, kar jih je premoglo in jih premore človeštvo.

Pripovedi iz Gaze: Genocid poganjata izraelska okupacija in mednarodni molk

Ne vem, kako bodo lahko nosili to zločinsko breme, ne znam si predstavljati, kako bi to zmogel sam, če bi bil v njihovi poziciji. Na vso srečo nisem, čeprav se kot človek ob tem grozljivem dogajanju počutim žalostno, nemočno in obupano. Tako kot milijarde ljudi po svetu, ki jim je vsaj malo mar za človečnost, svobodo in pravico. Pa seveda za spoštovanje splošne deklaracije človekovih pravic in pravil mednarodnega prava, ki jih upravičeno lahko smatramo za največje pravno-politične in etične dosežke človeške civilizacije. Ki pa jih svetovni politiki, ki imajo vojaško, ekonomsko in politično moč, brezskrupulozno kršijo in teptajo. In s tem spravljajo človeštvo v brezpravje, kaos in pogubo. S svojim zločinskim in brezvestnim početjem odvzemajo umirajočim, pohabljenim, izstradanim in trpečim ljudem sleherno človeško dostojanstvo in upanje. Hkrati pa trajno in nepovratno jemljejo človeško dostojanstvo samim sebi kot pripadnikom človeške vrste.

Ne, ljudje, ki so sposobni izvajati ali podpirati omenjene zločine, nimajo prav nobene moralno-etične pravice biti enakopravni pripadniki človeške civilizacije, čeprav jim biološka bitnost to omogoča. Preprosto so izmečki in sramota človeštva. Ostali bodo v večno sramoto svojim bližnjim, svojemu narodu, svojim sodržavljanom in človeški civilizaciji nasploh. V svoji žalosti, nemoči in obupu jim kot navadni državljan sveta sporočam: »Gnusite se mi!«

***

Branko Žlof, Maribor