»Naivni« evropski politiki in nabava cepiva proti covidu

Kaj je bilo narobe pri sklepanju pogodb med EU in farmacevtskimi družbami, da je dobava cepiv daleč od pričakovane?
Fotografija: Problem je po eni strani v času nabave in zadostni količini cepiva, po drugi strani pa v omejeni produkcijski zmogljivosti izdelovalcev cepiva. Hkrati se velike količine cepiva usmerjajo v Veliko Britanijo. Foto Leon Vidic/Delo
Odpri galerijo
Problem je po eni strani v času nabave in zadostni količini cepiva, po drugi strani pa v omejeni produkcijski zmogljivosti izdelovalcev cepiva. Hkrati se velike količine cepiva usmerjajo v Veliko Britanijo. Foto Leon Vidic/Delo

V prizadevanjih za omejitev pandemije covida-19 z epidemiološkimi ukrepi se največ upov polaga v učinke cepiva in cepljenje, ki naj bi v čim krajšem času zajelo tolikšen del populacije, da bi dosegli kolektivno imunost.

Problem je po eni strani v času nabave in zadostni količini cepiva, po drugi strani pa v omejeni produkcijski zmogljivosti izdelovalcev cepiva. Taka je bila vidna situacija v času priprave proizvodnje in zagonske faze proizvodnje cepiva. V tem času so posamezne države in skupnost EU posameznim proizvajalcem v želji, da bi pospešili začetek proizvodnje, ponudile denarna predplačila in na tej podlagi pristopile k sklepanju pogodb, ki so vsebovale podatke za količino odmerkov in dinamiko dobav. Podrobnosti o pogodbah na zahtevo farmacevtskih korporacij niso znane, so pa te po izjavi predsednice evropske komisije Ursule von der Leyen za razvoj in zagon proizvodnje cepiv prejele zneske v milijardah evrov.

In kako je z izvrševanjem pogodbenih obveznosti? Obe največji prejemnici denarja, to sta dvojec Pfizer-Biontech in Astra Zeneca, kršita določila pogodbe in zmanjšujeta količine dobavljenega cepiva. Hkrati se velike količine cepiva usmerjajo v Veliko Britanijo, tudi cepiva, izdelanega v Evropi. Kaj je bilo narobe pri sklepanju pogodb? Preprosto povedano, kriva je bila naivnost evropske politike, predvsem prve komisarke Ursule von der Leyen in nemške kanclerke Angele Merkel, ki je stala za njo. Nobena od njiju pa tudi njuni svetovalci se niso potrudili ugotoviti načina poslovanja in strategije delovanja velikih farmacevtskih korporacij, ki je usmerjena v zagotavljanje velikih profitov. Ta imperativ pa jih postavlja na rob kriminalnega početja.

Dostop do podatkov, ki to dokazujejo, se najde v knjigi »Smrtonosna zdravila in organizirani kriminal« danskega internista in profesorja Petra C. Gøtzsche​ja (slovenski prevod knjige je izšel leta 2019). Na več kot 500 straneh razkrinkava kriminalno početje velike farme, med drugimi tudi Pfizerja in Astra Zenece. Pfizer je leta 2010 zaradi goljufij v zdravstvu in podkupovanja plačal 2,3 milijarde dolarjev, ob podpisu dogovora za plačilo pa sklenil dogovor o »korporativni integriteti«, nekakšno izjavo, da bo v naslednjih petih letih izkazoval etično brezhibno poslovanje. Prav v času podpisovanja tega dogovora je že nezakonito tržil zdravila. Kazni so se ponavljale, vendar je bil izkupiček kriminalnega poslovanja bistveno večji od kazni.

Tudi Astra Zeneca je leta 2010 v poravnavi plačala 520 milijonov dolarjev; nezakonito je tržila eno od svojih najbolje prodajanih zdravil in podkupovala zdravnike. Globa je bila relativno majhna, saj je s tem zdravilom samo v letu 2009 zaslužila 4,9 milijarde dolarjev. V zvezi s takim početjem je zanimiva izjava Petra Rosta, nekdanjega globalnega podpredsednika Pfizerja za marketing: »Srhljivo je, koliko podobnosti najdemo med to industrijo in mafijo. Mafija pobira nespodobne dobičke, prav tako farmacija. Stranski učinki delovanja mafije so uboji in smrti, enaki so stranski učinki industrije zdravil.«

Za slab dogovor s farmacevti je bila kriva naivnost evropske politike, predvsem prve komisarke Ursule von der Leyen in nemške kanclerke Angele Merkel, ki je stala za njo. Foto Leon Vidic/Delo
Za slab dogovor s farmacevti je bila kriva naivnost evropske politike, predvsem prve komisarke Ursule von der Leyen in nemške kanclerke Angele Merkel, ki je stala za njo. Foto Leon Vidic/Delo


Ob teh hudih obtožbah ni bilo nobenih odškodninskih tožb proti avtorju knjige Petru C. Gøtzsche​ju. Dejstva, ki jih navaja, so povzeta iz pravnoveljavnih sodb sodišč ali zdravstvenih oblasti. Za nepoučenega deluje naslov knjige bombastično in podobno nekemu pamfletu, kar pa je popolnoma zmotno. Vse afere in kriminalno početje, objavljeno v knjigi, je bilo sankcionirano s pravnoveljavnimi sodbami sodišč, zaradi tega proti avtorju ni bila vložena odškodninska tožba. Avtor je v svoji oceni delovanja velike farmacije brutalno natančen, navaja identiteto glavnih krivcev, navaja znane osebnosti iz medicine, ki so se za velike zneske prostituirale in pisale recenzije za klinične preiskave učinkovanja zdravil, raziskave pa sploh niso bile opravljene ali pa so bili rezultati falsificirani.

Je pa skoraj neverjetno, da se evropska politika oziroma strokovna skupina evropske komisije, ki je sodelovala pri sestavljanju in prevajanju pogodbe, ni potrudila raziskati verodostojnosti pogodbenikov, ki jim je namenila milijarde evrov. Manjkala jim je samo omenjena knjiga.

Zadnje tedne naša televizija in tudi televizije drugih članic EU posredujejo dogajanje v evropskem parlamentu; tam se skrušena prva komisarka EU opravičuje zaradi težav, ki jih povzroča pogodbena nedisciplina velikih farmacevtskih korporacij. Dogaja se to, na kar opozarjam v svojem prispevku. Pogodbo o dobavah cepiva, s katero so dobili milijarde evrov predplačila, si razlagajo po svoje. Očitno je, da niti Ursula von der Leyen niti njena pravna služba, ki je pripravljala besedilo pogodbe, ni poznala mentalitete in strategije delovanja pogodbenika, ki mu je namenjala tolikšne zneske denarja. Zaradi tega je pogodba dopuščala izigravanje oziroma samovoljno interpretacijo in ni vsebovala nobenih sankcij za kršenje pogodbenih obveznosti. Koncipirana je bila popolnoma naivno.

Zgoraj opisan način delovanja farmacevtskih družb je indirektno razviden tudi iz podatkov, ki jih vsako leto objavlja Ameriška nacionalna banka podatkov. Med množico drugih podatkov so tudi podatki o smrtnosti, med temi pa deluje šokantno navedba, da v ZDA v nekajletnem povprečju na leto zaradi stranskih učinkov na zdravniški recept izdanih zdravil umre 106.000 ljudi. Podobno visoke številke umrlih zaradi zdravil navajajo tudi nemški viri.

Presenetljivo je, da ti podatki, ki so vsakomur dostopni, medicine ne zanimajo. Smo že, na primer, doživeli okroglo mizo na televiziji, ki bi bila namenjena tej tematiki?
 

Preberite še:

Komentarji: