Naš vsakdanji kruh

Sreča za mater je imeti zdravega otroka, saj otroci prinašajo v družino veselje in upanje. Otroci so upanje in prihodnost.

Kadar me naša mala, in to je pogosto, prime za roko, vem, kam me bo peljala in kaj hoče. Kruh. Lahko si zamišljam tesnobo naših babic in mam, ker je bilo kruha v tistih časih malo. Sedaj, hvala bogu, imamo vsega na pretek. Pa res dajemo otrokom najboljše?

K pisanju tega članka me je spodbudila novica o uvozu oporečnega mesa iz Poljske. Država bi morala zaščititi domačega kmeta, da bi več proizvajal. Pa ga ščiti? Imamo veliko zagovornikov živali in narave, ki ščitijo zveri, tudi tiste, ki so se namnožile čez vsako mero. Kmetom uničujejo pridelek in živino. Kmet, ki je kmet s srcem, lepo skrbi za svojo živino in jo pozna tudi po imenu – ne redi pa je zato, da bo izpolnjeval obrazce, če mu jo uniči zver. Kmet pa, ki ni tako vztrajen, bo opustil kmetovanje. In tako se »poceni« oporečna hrana znajde na krožnikih naših otrok, bolnikov in tistih, ki se hranijo v menzah.

Politiki, če ste se odločili, da boste delali v naše dobro, naredite red v prehrambni verigi.